Vlada se je v prvem letu mandata po oceni opozicije prepočasi in premalo odločno odzivala na finančno in gospodarsko krizo. Pri reševanju odprtih vprašanj ni iskala širšega soglasja, so ji v pogovoru na TV Slovenija očitali predstavniki SDS, SLS in SNS, ki so še posebej nezadovoljni z načinom reševanja vprašanja meje s Hrvaško.
"Vse okoliščine in materialna dediščina iz prejšnjega mandata so bile take, da bi Slovenija lahko bistveno ugodneje prešla krizo," je menil podpredsednik SDS Zvone Černač. Ukrepov žal ni bilo in levji delež vzrokov, da smo padli tako globoko, je po njegovi oceni gotovo premajhna in prepočasna odzivnost vlade Boruta Pahorja.
Tudi predsednik SLS Radovan Žerjav je ukrepanje vlade označil z prepočasno, premalo odločno in neučinkovito. V zadnjem času pa ukrepov sploh več ni, je dodal in spomnil, da je DZ v času od junija obravnavali 101 zakon, med katerimi pa je bilo le pet vladnih protikriznih ukrepov in trije opozicijski. Za krizo so potrebni ukrepi, a takih, ki bi povečali konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter mu dali poslovno okolje, da se izvije iz krize, žal ni bilo, je ugotovil.
"Vlada se s to krizo pravzaprav sploh ne ukvarja in želi celotno zadevo zamegliti s strukturnimi reformami," je bil kritičen Žerjav. Reforme so sicer res potrebne, a bodo aktualno krizo težko rešile, poleg tega jih ni mogoče izvesti s tako drago državo. "Slovensko gospodarstvo si tako drage države preprosto ne more privoščiti," je opozoril.
Po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega je vlada nesposobna. Slovenija je majhno gospodarstvo in če bi znali pravilno ukrepati, potem krize sploh ne bi občutili, je dejal. Kritičen je bil do načrtovanega proračunskega primanjkljaja za leto 2010 v višini 1,8 milijarde evrov. To ni dobro, je ugotovil in menil, da nas v naslednjih treh letih mandata te vlade "čaka še veliko neumnosti".
Člen arbitražnega sporazuma, ki ga je vlada danes sklenila poslati v presojo ustavnemu sodišču, določa, da se meja določi po mednarodnem pravu. Po Jelinčičevem mnenju to glede na izhodišča, ki jih je pripravila vlada, pomeni, da bomo izgubili Piranski zaliv. "V najboljšem primeru ga bomo imeli polovico, v najslabšem pa bomo verjetno izgubili še Portorož," je dejal.
"Arbitražno sodišče bo odločalo, kako bomo mi z našega domačega dvorišča preko hrvaške parcele prišlo do javne poti, to je odprtega morja," je ponazoril Černač. Reševanje vprašanja meje na podlagi mednarodnega prava je po njegovih besedah točno to, kar je Hrvaška že ves čas zahtevala. Vendar je takratna slovenska politika soglašala, da je treba vprašanje reševati na podlagi pravičnosti, je spomnil. "Zdaj pa imamo na mizi sporazum, ki je že v štartu nesporazum. To ne pelje do rešitve, je opozoril in izrazil bojazen, da se bo to vprašanje reševalo še 18 let.
Slovenski parlament arbitražnega sporazuma po Černačevem mnenju zagotovo ne bo mogel ratificirati še letos, nenazadnje zaradi tega, ker vlada sama napoveduje posvetovalni referendum. DZ bi moral o tako pomembnem vprašanju odločati z dvotretjinsko večino, je opozoril, Žerjav pa je dodal, da je SLS ravno danes predlagala zakon o potrebni večini za glasovanje o arbitražnem sporazumu v DZ.
Deblokado pogajanj o vstopu Hrvaške v EU je Žerjav označil za napako. "Sem še vedno prepričan, da je možno, da bi slovenski parlament pridružitveni sporazum o vstopu Hrvaške v EU ratificiral po zaključku arbitražnega postopka," je dejal.
V vseh treh opozicijskih strankah nasprotujejo predhodnemu posvetovalnemu referendumu glede arbitražnega sporazuma. Po Žerjavovem mnenju bi bil smiseln le v primeru, da bi bilo vprašanje zelo jasno, državljane in državljanke pa bi se hkrati vprašalo, ali so za vstop Hrvaške v EU ob pogoju, da se umakne s slovenskega ozemlja in morja ter Slovenija ohrani stik z mednarodnimi vodami. Tudi Jelinčič referendumu nasprotuje, ob čemer mu "gre na živce mencanje slovenske politike, ki ne ve, kje se je začela ta zadeva". Edini pravi presečni datum je leto 1918, ko smo vstopili v novonastalo državo, je spomnil.
Pahorjeva predvolilna obljuba, da brez utemeljenega razloga ne bo nobene kadrovske menjave, po Černačevih besedah ni edina od prelomljenih obljub. "Praktično vse so bile prelomljene, izvajajo se izrazito politična kadrovanja," je dejal ter kot primer izpostavil dolgotrajno oblikovanje vodstva Nove Ljubljanske banke. Žerjav kadrovskim zamenjavam ne nasprotuje, a če predsednik vlade pred volitvami 126-krat obljubi, da ne bo nikogar zamenjal, po volitvah pa dela popolnoma drugače, se mu ne zdi prav. Jelinčič pa nasprotuje velikemu povečanju števila zaposlenih v javnem sektorju. "Vlada je obdržala vse stare kadre in pripeljala še svoje," je dejal.