Omerzel danes v Bruslju na sestanku o Južnem toku

Komisija je namreč ob pregledu dvostranskih sporazumov šestih članic unije z Rusijo ugotovila, da ti ne upoštevajo ključnih načel evropske energetske zakonodaje.

Izpostavlja tri problematične točke: nespoštovanje načela ločenosti proizvodnje in distribucije plina ter dostopa tretjih strank do plinovoda in neustrezno določanje cen oziroma dajatev za uporabo plinovoda.

Če Rusija ne bo pripravljena na nova pogajanja, bomo morali članicam svetovati, naj sporazuma ne uveljavijo. Če bodo to vseeno storile, bomo morali zagnati postopek zaradi kršenja evropskega pravnega reda, so minuli teden opozorili v Bruslju.

Na slovenskem ministrstvu za infrastrukturo in prostor so v odzivu na bruseljski poziv sporočili, da pričakujejo sestanek s komisijo, na katerem bi razjasnili morebitne nejasnosti, in da za zdaj ne razmišljajo o novih pogajanjih z rusko stranjo.

Slovenija sicer trdi, da bo njen meddržavni sporazum skladen z zakonodajo EU ob pravilni in popolni implementaciji tretjega energetskega paketa v nacionalno zakonodajo, kar se bo dokončno zgodilo s sprejetjem zakona, ki je v parlamentarnem postopku.

Pogodbe o gradnji plinovoda v izvedbi ruskega plinskega giganta Gazproma so z Rusijo sklenile Bolgarija, Madžarska, Grčija, Hrvaška, Avstrija in Slovenija ter Srbija, ki je članica t. i. energetske skupnosti, v kateri sodelujejo vzhodnoevropske države.

Premierka Alenka Bratušek je o Južnem toku v torek govorila s predsednikom ruske vlade Dmitrijem Medvedjevom, ki je dejal, da ne želijo zaostrovati zapleta na ravni EU, čeprav se z očitki ne strinjajo. Bratuškova pa je izrazila pričakovanje, da projekt bo.

Sestanek z Oettingerjem bo predvidoma zjutraj, pred zasedanjem ministrov EU, pristojnih za energijo, ki bodo razpravljali o vplivu posredne spremembe rabe zemljišč na toplogredne pline, zunanji energetski politiki in cenah energije.