V pregledanem arhivskem gradivu ni nič takšnega, kar bi lahko škodilo nacionalnim interesom, je po pregledu dokumentacije SDV iz let 1979 in 1980 za STA dejal publicist Igor Omerza. Poslanec SDS Zvonko Černač medtem namiguje, da bi bili lahko arhivi v zadnjem času prečiščeni. Direktor Arhiva RS Dragan Matić zagotavlja, da se v arhivu to ni zgodilo.
Omerza je povedal, da je v omenjenem arhivskem gradivu, ki se sicer nanaša tudi na bombni napad v Velikovcu leta 1979, naletel le na zelo splošne podatke. Med drugim gre za informacije o tem, kako so denimo tuje obveščevalne službe svojim agentom naročale, kaj naj počnejo v Sloveniji oz. Jugoslaviji.Kot je pojasnil publicist, v gradivu ni nobenih imen agentov ali sodelavcev. Tudi funkcionarji niso omenjeni v smislu vedenja o stvareh, pač pa le kot predmet spremljanja tajnih služb oz. v smislu spraševanja, kakšna je denimo pozicija Staneta Dolanca v Jugoslaviji ali "kakšno je stanje tovariša Tita", je povedal Omerza. Prav tako v gradivu, ki ga je pregledal danes, ni bil omenjen aktualni predsednik republike Danilo Türk.
"Absolutno nič v škodo današnjim nacionalnim interesom. Niti takrat to ne bi bilo nevarno," meni Omerza. Kot je še povedal za STA, se z Arhivom RS že dogovarja o tem, na kakšen način si bo ogledal še dokumente, za katere je zaprosil avgusta lani.
Poslanec SDS Zvonko Černač pa medtem v pisnem poslanskem vprašanju vladi opozarja, da je bila "protipravna zavrnitev dostopa" več kot pol leta "utemeljena na varovanju oz. zaščiti nacionalnih interesov". Ves čas, ko je vlada pripravljala arhivsko novelo, ko jo je parlament sprejemal in ko so jo ljudje kasneje na referendumu zavrnili, je po navedbah Černača namreč veljal isti zakon.
Vlado zato sprašuje, kaj je bil resnični motiv za preprečevanje dostopa do arhivov bivše tajne politične policije. Zanima ga tudi, "kaj se je zgodilo od avgusta oziroma 4. oktobra lani, ko je direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) temu gradivu protipravno dal oznako tajno", da je zdaj ovir za dostop do gradiva vse manj.
"Če danes ni več razlogov za omejevanje dostopa do starega arhivskega gradiva, potem teh razlogov ni bilo tudi lani. Dostop do gradiva je bil preprečen protipravno," opozarja Černač. Predsednika vlade Boruta Pahorja zato sprašuje, ali bo razrešil direktorja Sove Sebastjana Selana in direktorja Arhiva RS Dragana Matića. Če se to ne bo zgodilo, potem po oceni Černača ostaja samo možnost, "da so bili arhivi v zadnjih mesecih prečiščeni".
Po mnenju direktorja Arhiva RS Dragana Matiča "protipravnega ravnanja ni bilo". Kot je za STA poudaril direktor, arhiv zakona operativno sploh ni mogel izvajati. Najprej je bilo izvajanje blokirano, ko je Sova dokumente označila z oznako tajno. Nato je konec leta 2010 sekretariat Sveta za nacionalno varnost Matiću poslal dopis, da bi prost dostop do gradiv pomenil ogrožanje varnosti države in posameznikov. Sledilo pa je še mnenje ustavnopravnega strokovnjaka Mira Cerarja, da je zakon v 3. odstavku 65. člena ustavno sporen.
Vse to so bili po besedah direktorja arhiva "momenti", na podlagi katerih je bil postopek Omerzovega vpogleda v gradivo prekinjen do rešitve predhodnega vprašanja. "Predhodno vprašanje je bilo pa ustavna spornost tega zakona," je pojasnil Matić. Ko je stari zakon po referendumu obstal in potem ko je Sova junija umaknila oznako tajnosti, ki jo je na dokumente dala oktobra lani, pa "ni bilo več teh blokad", zaradi katerih zakona po besedah Matića ni bilo mogoče izvajati.
Opozoril je tudi, da če nekdo označi gradivo za tajno, "vključi mehanizem zakona o varovanju tajnih podatkov". Če je dostop do tako označenih podatkov torej omogočen nekomu, ki za to nima pooblastila, "te lahko tudi ovadijo za kaznivo dejanje". Tu je bil arhiv po njegovih besedah "v pat poziciji", ki pa se je zdaj sprostila. Omerza in drugi zainteresirani bodo lahko pregledali v gradivo.
Matić je komentiral tudi namige, naj bi bilo arhivsko gradivo prečiščeno. Kot je dejal, je arhiv dokumente dobil od ustvarjalca oz. njegovega pravnega naslednika. Teh prevzemov je bilo več in so potekali vse od konca 90. let pa do leta 2008. Kakršno gradivo je arhiv dobil, takšno je prevzel in od takrat naprej ni bilo prečiščeno, zagotavlja Matić.
"Tega, kaj se je z gradivom dogajalo prej, ko je bilo še pri Službi državne varnosti ali kasneje na Sovi, pa arhiv ne more komentirati, ker ni imel nič zraven," je še povedal direktor Arhiva RS. Konec junija je bilo sicer v Arhiv RS po Matićevih navedbah sicer preseljeno že vse gradivo nekdanje SDV, ki ga je arhiv prevzel do sredine leta 2008 in ki se je hranilo na sedežu Sove.