Poslanska skupina SDS zahteva sklic nujne seje komisije za peticije glede omejevanja medijske svobode in pritiskov na novinarje. V SDS zahtevajo še sklic nujne seje odbora za kulturo, na kateri bi obravnavali padec Slovenije na mednarodnem indeksu svobode tiska in pritiske na novinarje, so sporočili iz poslanske skupine SDS.
Slovenija je po zadnji anketi novinarjev brez meja, kjer ocenjujejo stanje medijske svobode, pristala na nič kaj zavidljivem 37. mestu, in tako z lanskega 30. mesta nazadovala kar za sedem mest na lestvici svobode medijev, v obrazložitvi navaja vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Kot pojasnjuje, gre za lestvico, ki je nastala na podlagi poročanja o kršitvah medijske svobode po celem svetu in s tem tudi v Sloveniji. Po mnenju SDS gre za zaskrbljujoč podatek, zaradi česar bi se morali s padcem indeksa medijske svobode v Sloveniji več ukvarjati.
V obrazložitvi Tanko kot primer velikih pritiskov na novinarje s strani odgovornih v medijskih družbah, ki so v 100-odstotni lasti države, ali pa ima država v njih prevladujoč vpliv preko politično-kapitalskih povezav, izpostavlja tudi Slovensko tiskovno agencijo (STA). Po oceni poslanske skupine SDS je razrešitev Boruta Meška z mesta odgovornega urednika STA "eklatanten primer vpliva in vplivanja vlade in vladajoče politike na medije".
Poslanska skupina SDS komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti predlaga, da po opravljeni razpravi sprejme pet sklepov, s katerimi med drugim izraža resno zaskrbljenost nad podatkom o padcu indeksa medijske svobode v Sloveniji in obsoja vsakršno psihično nasilje, trpinčenje in nadlegovanje na delovnem mestu. Poleg tega v SDS predlagajo sklepa, da se je komisija seznanila s peticijo nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška v zvezi s psihičnim nasiljem, trpinčenjem in nadlegovanjem na delovnem mestu ter da komisija obsoja to nedopustno ravnanje.
Odboru za kulturo, šolstvo, šport in mladino pa med drugim predlagajo sprejem sklepa, s katerim bi odbor ministrstvu za kulturo predlagal, da podrobno preuči razloge za padec Slovenije na indeksu svobode tiska za leto 2009 in da v Sloveniji čim prej ustvari takšno okolje, da bo Slovenija v prihodnje na tej lestvici napredovala oziroma izboljšala nezavidljiv položaj ter dosegala višja mesta in da o tem pisno obvesti odbor. Poleg tega naj bi odbor pozval vlado kot predstavnika lastnika STA, da zagotovi takšne pogoje delovanja nacionalne tiskovne agencije, da ne bo več pritiskov na novinarje in urednike.
Predlagajo še, da komisija in odbor obvestita komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope oz. odbor ministrov pri Svetu Evrope in Parlamentarno skupščino Sveta Evrope o problematiki v zvezi z nazadovanjem Slovenije na mednarodnem indeksu svobode tiska v letu 2009 in zadnjih pritiskih na novinarje, vključno z razrešitvijo odgovornega urednika STA.
ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE KOMISIJE ZA PETICIJE TER ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN ENAKE MOŽNOSTI
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva, da se na podlagi 2. odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom poslovnika DZ, skliče nujna seja Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti z obravnavo naslednje točke:
Omejevanje medijske svobode in pritiski na novinarje
OBRAZLOŽITEV:
Slovenija je po zadnji anketi novinarjev brez meja, kjer ocenjujejo stanje medijske svobode, pristala na nič kaj zavidljivem 37. mestu, in tako z lanskega 30. mesta nazadovala kar za 7 mest na lestvici svobode medijev. Gre za lestvico, ki je nastala na podlagi poročanja o kršitvah medijske svobode po celem svetu in s tem tudi v Republiki Sloveniji. Gre za zaskrbljujoč podatek, zaradi česar bi se morali s padcem indeksa medijske svobode v Republiki Sloveniji več ukvarjati.
Vprašanje medijske krajine ter s tem v veliki meri povezano vprašanje medijske
svobode, je pri nas zelo aktualno, saj je kontinuiteta na področju medijev preko politično-kapitalskih povezav v zadnjem obdobju, kot kaže tudi lestvica, prešla vse meje dobrega okusa in tolerance. Predvsem pa je ta sprega naredila medijski prostor, z nekaj svetlimi izjemami, za popolnoma nepluralen, neobjektiven in politično kontaminiran.
V zadnjem času smo priča tudi velikim pritiskom na novinarje s strani odgovornih v medijskih družbah, ki so bodisi v 100 odstotni lasti države, ali pa ima država v njih prevladujoči vpliv preko politično-kapitalskih povezav. S tem imamo v mislih predvsem Slovensko tiskovno agencijo (STA) in nedopustna šikaniranja novinarjev, ki so se že pred časom obrnili na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Že uničenje starega Mag-a je pomenilo pomembno osiromašenje pluralnosti slovenskega medijskega prostora. Organizacija Novinarji brez meja pa je zaznala tudi pritisk na odgovornega urednika na STA. Vlada Republike Slovenije ima kot lastnica državne tiskovne agencije STA glavno vlogo pri imenovanju direktorja, zato ne more biti indiferentna do dogajanja na STA in do odstavljanja odgovornega urednika.
Po oceni Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je ta razrešitev odgovornega urednika STA eklatanten primer vpliva in vplivanja Vlade Republike Slovenije in vladajoče politike na medije. Pri tem je potrebno dodati, da se je raziskava omenjene organizacije v Republiki Sloveniji končala oktobra 2008, zaradi česar še ni mogla zaznati dejstva, da je zoper odgovornega urednika STA direktor STA sprožil še postopek odpovedi delovnega razmerja.
Ker v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smatramo, da gre za nedopustna ravnanja šikaniranja in poseganja v človekovo integriteto in dostojanstvo, vodena s strani politike in kapitala, zahtevamo nujno sejo Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo zgroženi nad dogodki, ki se v zadnjem času pospešeno odvijajo z odpuščanjem novinarjev iz delovnih mest, in to samo zato, ker je tako želela kadrovska metla predsednika vlade Boruta Pahorja.
Dne 2.6.2009 se je na Komisijo za peticije ter za človekove pravice in enake
možnosti obrnil Borut Meško, do nedavnega odgovorni urednik na STA-ju. V dopisu opozarja na nevzdržno stanje in šikaniranja, ki jih je deležen kot odgovorni urednik na agenciji STA. Zgolj zaradi političnih interesov najvišjih predstavnikov vlade, ki v vseh medijih želi samo sebi lojalne in pripadne kadre, ki so pripravljeni očitno izvršiti vsako njihovo željo. Tudi takšno, da se človeka z izkušnjami in odnosom do dela, ki ga počne, preprosto vrže na cesto.
Peticija Boruta Meška se je sicer že obravnavala v okviru peticij na Komisiji zaž peticije ter za človekove pravice in enake možnosti. Ne glede na navedeno pa smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke glede na zadnja dogajanja in odmeve v medijih mnenja, da ti zadnji dogodki nujno potrebujejo tudi razpravo na temo navedene situacije v medijih ter obravnavo peticije Boruta Meška tudi na seji Komisije.
Menimo, da omenjeni primer, ki še zdaleč ni osamljen in je očitno nadaljevanje primerov nekdanjih novinarjev Mag-a, kaže na ustrahovanje novinarjev in na izjemno hudo situacijo na področju medijev. Predvsem pa kaže na odnos do novinarjev, ki so v stalnem strahu in pod velikimi pritiski tistih, ki morajo izvrševati želje aktualne oblasti.
Zaradi psihičnega nasilja, nadlegovanja in trpinčenja novinarjev, še posebej izpostavljenega primera Boruta Meška, je po mnenju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke prišlo do grobega posega v človekovo integriteto in dostojanstvo. Zakon o delovnih razmerjih v 6a. členu namreč določa prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja na delovnem mestu. 45. člen Zakona o delovnih razmerjih pa nadalje določa, da je delodajalec dolžan zagotavljati takšno delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo izpostavljen spolnemu in drugemu nadlegovanju ali trpinčenju s strani delodajalca, predpostavljenih ali sodelavcev. Ob tem je potrebno opozoriti na 197. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki določa kaznivo dejanje Šikaniranje na delovnem mestu. Prvi odstavek 197. člena KZ-1 določa naslednje: Kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Drugi odstavek istega člena KZ-1 določa, da če ima dejanje iz prvega odstavka za posledico psihično, psihosomatsko ali fizično obolenje ali zmanjšanje delovne storilnosti zaposlenega, se kaznuje z zaporom treh let.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke tudi menimo, da je način, ki se ga je poslužil sedanji direktor STA, najbrž po navodilih političnih botrov, ponižujoč in žaljiv za novinarje, ki so svoje delo opravljali pošteno in v skladu z novinarskim etičnim kodeksom. V spornem primeru odstavitve, ki je bila izvedena izključno politično, brez vsakršnega relevantnega argumenta, lahko upravičeno sklepamo, da je šlo pri tem dejanju za kaznovanje novinarja, ki je s svojimi dejanji branil le lastno integriteto in dostojanstvo, ter neodvisnost novinarskega poklica. Zato takšno dejanje ni vprašljivo samo z vidika delovno pravne zakonodaje, ampak tudi z vidika temeljnih načel novinarske etike, ki izhajajo tudi iz določb zakona o medijih. Vreči na cesto človeka na način, da ga najprej diskreditiraš v javnosti, oblatiš in ga narediš za nesposobnega samo zato, ker imaš zaščiten hrbet, je nečloveško in nedopustno.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke predlagamo, da na nujno sejo komisije vabite poleg varuhinje človekovih pravic dr. Zdenke Čebašek-Travnik, še ministrico za kulturo Majdo Širca, direktorja Direktorata za medije Vojka Stoparja, predsednika Združenja novinarjev in publicistov Igorja Kršinarja, predsednika Društva novinarjev Slovenije Gregorja Repovža, prvopodpisanega pod peticijo zoper cenzuro novinarja Blaža Zgago, nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška, direktorja STA Bojana Veselinoviča, Mirovni inštitut, Amnesty International, direktorja Zavoda za oživitev civilne družbe Andreja Aplenca, docentko dr. Sandro Bašič - Hrvatin, izr. prof. dr. Mateja Makaroviča in docenta dr. Matevža Tomšiča (vsi slednje navedeni so strokovnjaki na področju medijev).
Vlagatelji zahteve za sklic nujne seje Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti menimo, da bo obravnava te problematike na seji komisije lahko bistveno prispevala k hitrejšemu reševanju, zato predlagamo Komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, da po opravljeni razpravi sprejme naslednje sklepe:
1. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti izraža resno zaskrbljenost nad podatkom o padcu indeksa medijske svobode v Republiki Sloveniji za sedem mest.
2. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti obsoja vsakršno psihično nasilje, trpinčenje in nadlegovanje na delovnem mestu, ter poziva vse delodajalce k doslednemu spoštovanju vseh določb zakonodaje, povezanih s psihičnim nasiljem, trpinčenjem in nadlegovanjem na delovnem mestu.
3. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti se je seznanila s peticijo nekdanjega odgovornega urednika STA Boruta Meška v zvezi s psihičnim nasiljem, trpinčenjem in nadlegovanjem na delovnem mestu.
4. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti obsoja nedopustno ravnanje psihičnega nasilja odgovornih na STA nad nekdanjim odgovornim urednikom Borutom Meškom.
5. Komisija za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti pisno obvesti Komisarja za človekove pravice pri Svetu Evrope o problematiki v zvezi z nazadovanjem Slovenije na mednarodnem indeksu svobode tiska v letu 2009 in zadnjih pritiskih na novinarje, vključno z razrešitvijo odgovornega urednika STA, Boruta Meška.
