Olimpijce v Ljubljani pozdravilo več tisoč ljudi

Da tekmovanja v Londonu še niso končana, sta tudi v slovenski prestolnici pokazala dva zelo uspešna slovenska športnika invalida Mateja Pintar, igralka namiznega tenisa, in plavalec Aljaž Sečnik, ki se nadejata uspešnega nastopa na paraolimpijskih igrah, ki bodo potekale od konca avgusta do sredine septembra.

V glavni vlogi na osrednjem slavju slovenskih olimpijcev se je znašel Iztok Čop. Po Zdravljici, ki jo je zapela Katja Ajster Kataya, in po pogovorih na odru se je začelo zadnje športno slavje najboljšega slovenskega veslača v zgodovini, ki je s po enim zlatom in srebrom ter dvema bronoma tretji na večni slovenski olimpijski lestvici. Čop je 3. avgusta ob progi na jezeru Dorney oznanil konec svoje športne poti. Tokrat pa je s Špikom na odru najprej zapel, na koncu uradnega dela pa se je znašel na odru v vlogi natakarja s polnimi pladnji pijače, ki jo je delil ostalim olimpijcem.

"Tri runde deljenja so šle dobro, potem pa sem polovico pladnja razdelil, drugo pa polil. Ne vem, mogoče me je kdo udaril. Upam, da sem polil le sebe. Sicer imam nekaj malega izkušenj, vendar nisem za to, kar sem dojel že veliko prej. Tašča ima hotel in sem se poskusil tudi kot natakar; pivo in vino znam postreči, že pri kavi pa je preveč zapleteno ... Danes sem skušal le uživati na odru, saj sem se zavedal, da sem se zadnjič znašel v vlogi slavljenca po športnih uspehih. Sedaj še bolj cenim navijače, vse, ki so prišli danes, in vse, ki so nas tudi v preteklosti bodrili. Tega sedaj zame ne bo več. Poleg družine so navijači najpomembnejši, saj uspehi, če se jih ne moreš z nikomer veseliti, nimajo prave vrednosti," je menil Čop.

In kaj sodi o natakarskih veščinah svojega dolgoletnega partnerja v čolnu Luka Špik? "Mislim, da je Iztok napravil veliko manj napak v čolnu, kot danes v vlogi natakarja. Kot športnik se je poslovil v velikem slogu. Naredila sva, kar sva hotela. Po Londonu pa se je sprostil in uživa, ker mu je padel velik mlinski kamen z ramen. Jaz ga imam pa še kar na ramenih, vsaj še štiri leta bo tako," je pogled v Rio da Janeiro in OI leta 2016 uprl Luka Špik.

Po prihodu v domovino slovenski olimpijci, zlasti najboljši, niso imeli miru. Sprejemi, pogovori s sedmo silo, prijatelji, znanci in številnimi športnimi navdušenci so pustili bolj malo časa za druge stvari. "Počasi se bo začelo vse skupaj umirjati in bo šlo moje življenje v normalne tirnice. Napetost je malo popustila, vendar ne povsem. Še vedno se vidi, da sem z mislimi v Londonu, drugače ne gre, taka sem," je povedala Žolnirjeva, ki je dejala, da zagotovo ne bo nastopila še na naslednjih OI 20016.

Drugače od Žolnirjeve pa razmišlja Primož Kozmus, ki je o sprejemu olimpijcev v Ljubljani najprej povedal: "Danes bolj slavimo Iztokovo slovo, kar si glede na uspehe zasluži, in Urškino zlato. Sam se dobro počutim s srebrno kolajno v žepu. Dal pa bi prednost pekinškemu zlatu, zlato je zlato. Grem naprej, upam, da bom najbolje ponovno pripravljen na OI čez štiri leta v Riu. Želim biti konkurenčen najboljšim in če bom imel priložnost, želim ponovno osvojiti zlato."

Olimpijce je popoldne na Brdu pri Kranju sprejel predsednik države Danilo Türk, ki se mu je zahvalila Žolnirjeva. Pred slovesnim sprejemom na Kongresnem trgu je olimpijce sprejel še ljubljanski župan Zoran Jankovič, popoldne pa sta olimpijce, zaposlene v slovenski vojski in policiji, pozdravila še minister za notranje zadeve Vinko Gorenak in generalni direktor policije Janko Goršek.

V senci sprejemov in slavja so ostale zaslužene denarne nagrade za športnike, ki sta jih obljubila država in Olimpijski komite Slovenije (OKS); prvi prejemki so neobdavčeni, za zneske od OKS pa je potrebno plačati davke. Iz proračuna bo za zlato namenjeno 24.000, za srebro 15.000, za brona pa 9.500 evrov, OKS pa je za zlato predvidel 20.000, za srebro 17.500 in za bron 15.000 evrov. Žolnirjeva bo na račun po plačilu davka tako dobila okrog 40.000 evrov, Kozmus 28.000, Čop in Špik ter Debevec pa po okrog 20.000 evrov.