Šušteršič je na okrogli mizi o varčevalnih ukrepih in rebalansu proračuna, ki jo je danes v Ljubljani organiziral Zbor za republiko, ponovil odločenost vlade, da z rebalansom državnega proračuna že letos zniža javnofinančni primanjkljaj na tri odstotke bruto domačega proizvoda. DZ naj bi rebalans skupaj z varčevalnimi ukrepi sprejemal v začetku maja.
Ali so res tako grozni, se je o predvidenih varčevalnih ukrepih vprašal minister in si odgovoril: "Po našem mnenju niso." Ob tem je pojasnil, da so morali vsi ministri najprej poiskati prihranke v svojih resorjih - pa čeprav ni nihče, razen mogoče njega samega, postal minister zato, da bi varčeval - šele zatem se je vlada odločila poseči v zakone s področja javnega sektorja in sociale.
"Tako smo predlagali uravnotežen sklop ukrepov, ki posega praktično na vsa področja, je v osnovi pošten in socialno kolikor toliko vzdržen," je dejal Šušteršič. Ukrepi so pripravljeni tako, da pa vlada nekaj vendarle tudi daje; kot primer je izpostavil znižanje plač za deset odstotkov ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij.
Če se vlada s sindikati ne bo uspela dogovoriti o varčevalnih ukrepih, bo po njegovih besedah računala na večino, ki jo ima v DZ ter na to, da lahko ljudi prepriča v nujnost teh ukrepov, kakorkoli neprijetni so že. S sprejemom pa se mudi, saj bo Evropska komisija že kmalu ocenila, ali je Slovenija resna pri tem, kar počne.
Na napovedi stavke in referenduma se je Šušteršič odzval s trditvijo, da je vlada v pogajanjih že naredila kakšen korak nazaj, medtem ko "so sindikati šele zdaj začeli resno razmišljati, da bi naredili kakšen korak v našo smer". Če se bo mogoče dogovoriti o drugačni rešitvi, s katero bi dosegli iste cilje, se je vlada pripravljena pogovarjati, je dodal.
Sindikati so se o marsičem pripravljeni pogovarjati, je povedal sekretar združenja sindikatov policistov Borut Jakopin ter si zaželel, da bi imela vlada več posluha za predloge sindikatov. "A vladni ukrepi gredo rahlo predaleč," je dejal in se strinjal z nemškim veleposlanikom v Sloveniji Wernerjem Burkartom, da ne bi smeli varčevati tako, da bi uničili gospodarstvo.
Burkart je predstavil ukrepe, s katerimi se je iz krize izvlekla njegov država, ob tem pa poudaril, da ne vidi druge možnosti za ureditev slovenskih javnih financ kot pa varčevanje. "Pozneje ko bo Slovenija ukrepala, bolj bo boleče," je dejal in Šušteršič se je strinjal, da je Slovenija začela ukrepati prepozno.
Nemčija je ohranila konkurenčnost tudi zaradi sindikatov, ki so se zelo zadrževali, medtem ko plače tudi danes kljub vnovični gospodarski rasti le skromno rastejo, je še dodal veleposlanik.
Delodajalci ukrepe vlade podpirajo. "Z javni denarjem delamo tako, kot da ni naš," je ocenil generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Igor Antauer. Ustvariti bomo morali več, kot bomo porabili, je pozval. Po drugi strani pa delodajalci od vlade pričakujejo tudi pomoč gospodarstvu v obliki odprave administrativnih ovir, spodbud investitorjem, spopada s sivo ekonomijo,...
Psiholog Hubert Požarnik se je strinjal, da so nekateri Slovenci res revni, a še zdaleč nismo dežela samih revežev. Slovenci smo nagnjeni k rahlemu mazohizmu, je dejal, vladi pa poočital, da ravna premalo psihološko, uveljavljanja varčevalnih ukrepov pa da bi se morala lotiti bolj taktično.