Kot piše Završek v »pozivu k takojšnji aktivaciji sodne veje oblasti«, je trenutno ustavljeno delo sodišč tudi pri stečajnih postopkih in postopkih prisilne likvidacije, ustavljene so zemljiškoknjižne zadeve in zadeve sodnega registra, sodišča ne izdajajo sodnih odločb niti v primerih, ko so zadeve zrele za odločitev.
Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je 30. marca izdal odredbo o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev, ki jih obravnava 83.a člen zakona o sodiščih. Ta določa, da ob naravnih nesrečah in večjih epidemijah, ki ovirajo delo sodišč, posamezna sodišča opravljajo naroke in odločajo le v nujnih zadevah. V odredbi pa piše, da ukrepi trajajo vse do javnega preklica predsednika vrhovnega sodišča, najdlje do prvega julija.
Nedavno sprejeti posebni zakon, ki ureja delo sodišč v času epidemije, sicer omogoča predsedniku vrhovnega sodišča, da kot nenujne razglasi tudi zadeve, ki so v zakonu o sodiščih opredeljene kot nujne. Prav tako mu omogoča podaljšanje roka veljavnosti posebnega režima na sodiščih. Vendar, kot opozarjajo na Odvetniški zbornici, je sedanje podaljšanje roka vse do prvega julija v nasprotju s temelji ustavne ureditve, saj nesorazmerno posega v delovanje sodne veje oblasti.
»De facto odredba sodno vejo oblasti ukinja vse do konca poletja«, so ostri na zbornici. Po zakonu o sodiščih namreč od 15. julija do 15. avgusta tako ali tako veljajo sodne počitnice in se tedaj odloča in pošilja odločbe le v nujnih primerih.
Vsaka kriza pokaže, kdo je iz kakšnega testa. Florjančič je zaradi nesposobnosti povsem neprimeren za vodenje sodstva že v »normalnih« razmerah, v sedanjih razmerah pa utegne potegniti sodstvo v blato vsaj za naslednjih nekaj let. Je porazen pokazatelj, kam nas je privedla negativna selekcija kadrov v sodstvu.
Zbornica Florjančiču in ministrici Kozlovičevi predlaga, naj sodišča obravnave v postopkih, kjer imajo stranke odvetnike, izvajajo pred videokonferenc. Odvetniki lahko zagotovijo prostor in sanitarne standarde za delo sodišč z njihovo stranko prek videokonferenc. Sodna pošta se lahko vroča prek varnih elektronskih predalov.
Glede odločanja sodišč opozarjajo, da ni nobenih razlogov, da sodišča v času izrednih razmer ne izdajajo sodb in sklepov v zadevah, kjer narokov sploh ne bo ali pa so že zaključeni. Posebej pereče je stanje na področju delovnega in socialnega sodstva, kjer bi morale biti izdanesodbe ali vsaj izvedeno vročanje v postopkih zaradi nezakonitosti pogodb o zaposlitvi. Od izida teh sporov je odvisna eksistenca odpuščenega zaposlenega, zato je prekinitev postopkov izjemno problematična.
Prav tako ni razlogov, da se ne izvajajo gospodarski spori majhne vrednosti, saj se v njih odloča brez naroka, ter tudi številni upravni postopki, ki ne terjajo stikov med udeleženci. Enako veljaza delo višjih sodišč in vrhovnega sodišča, kjer je senatno odločanje možno izvajati prek videokonferenc. Predlagajo, da se nemudoma formira ekipa strokovnjakov iz vrst sodstva, odvetništva in predstavnikov vlade, ki bo sposobna zagnati delo sodišč v roku enega tedna.
Poznavalci so nas opozorili, da se nam zaradi nesposobnosti predsednika vrhovnega sodišča in ljudi okoli njega obeta podobna katastrofa kot leta 1995, ko je zaradi reforme sodnega sistema delo na sodiščih za dlje časa praktično obstalo. Od tod potem enormni zaostanki v dolgih letih za tem.
Vsaka kriza pokaže, kdo je iz kakšnega testa. Florjančič je zaradi nesposobnosti povsem neprimeren za vodenje sodstva že v »normalnih« razmerah, v sedanjih razmerah pa utegne potegniti sodstvo v blato vsaj za naslednjih nekaj let. Je porazen pokazatelj, kam nas je privedla negativna selekcija kadrov v sodstvu.