Revija Reporter
Slovenija

Odstopila celotna uprava Mercatorja

STA

30. mar. 2012 4:09 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Celotna uprava Mercatorja je danes odstopila. Razlog za odstop pa je vzajemno nezaupanje z večjimi lastniki, je za STA povedal predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak.

Kot je dejal, je vzrok nezaupanja predvsem različen pogled na prodajo Mercatorja njegovemu največjemu konkurentu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Večji lastniki pa tudi s svojimi predlogi za skupščino ne zaupajo upravi Mercatorja in nadzornemu svetu, zato uprava v takšnem položaju ne more delovati.

"Časi so preresni in prezahtevni, uprava Mercatorja želi, da se Mercator razvija naprej, lastniki pa bodo morali od zdaj prevzeti odgovornost," je poudaril Debeljak.

Uprava, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Stanka Čurović, Peter Zavrl in dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, bo v Mercatorju še do 30. septembra, če pa bodo lastniki želeli, pa lahko odidejo še prej, je dejal Debeljak. Dodal je, da bo Mercator več informacij objavil v petek na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Debeljak je krmilo Mercatorja prevzel v začetku leta 2006, potem ko je takratni nadzorni svet pred tem razrešil takratno upravo, ki jo je vodil sedanji predsednik Pozitivne Slovenije in novi ljubljanski župan Zoran Janković.

V Debeljakovem mandatu je Mercator zvišal prihodke s 419 milijard tolarjev (približno 1,7 milijarde evrov) v letu 2005 na skoraj tri milijarde evrov v letu 2011, čisti dobiček se je v omenjenem obdobju sicer le malenkostno zvišal, število zaposlenih na vseh trgih, kjer Mercator deluje, pa se je zvišalo za skoraj 47 odstotkov, in sicer s skoraj 16.400 na 24.000.

Debeljakova uprava je namreč v omenjenem času prevzela številna podjetja v regiji jugovzhodne Evrope, s čimer se je družba še bolj internacionalizirala, tako je lani več kot 44 odstotkov prodaje ustvarila v tujini. Mercator je na Hrvaškem, Srbiji in BiH po tržnem deležu v samem vrhu na področju maloprodaje.

Delničarji Mercatorja bodo danes na skupščini med drugim odločali o spremembah v nadzornem svetu, o povečanju pristojnosti nadzornega sveta pri strateških odločitvah in o uporabi lanskega bilančnega dobička. Skupščina Mercatorja bo sicer zasedala dan po odstopu celotne uprave družbe.

Kot je za STA v četrtek pojasnil uprave Žiga Debeljak, je razlog za odstop vzajemno nezaupanje z večjimi lastniki. Kot je dejal, je vzrok nezaupanja predvsem različen pogled na prodajo Mercatorja njegovemu največjemu konkurentu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Večji lastniki pa tudi s svojimi predlogi za skupščino ne zaupajo upravi Mercatorja in nadzornemu svetu, zato uprava v takšnem položaju ne more delovati.

Uprava, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Stanka Čurović, Peter Zavrl in dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, bo v Mercatorju še do 30. septembra, če pa bodo lastniki želeli, pa lahko odidejo še prej, je dejal Debeljak. Več informacij bodo sicer objavili danes na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Dnevni red današnje skupščine Mercatorja je obširen; razširjen je namreč s predlogi sklepov delničarjev Pivovarna Laško (družbe iz skupine skupaj obvladujejo 23,34-odstotni delež družbe), Unicredit banka Slovenije (8,01-odstotna lastnica) in NLB (skoraj 11-odstotna lastnica).

Družbe iz skupine Pivovarna Laško in Unicredit banka Slovenija predlagajo spremembe statuta, skladno s katerimi bi se število nadzornikov z dosedanjih 12 znižalo na devet, pri čemer bi predstavniki kapitala zasedali šest mest, predstavniki delavcev pa tri.

Predlog Laščanov je, da namesto odstopljenega Matjaža Kovačiča v nadzorni svet imenujejo članico uprave Pivovarne Laško Marjeto Zevnik. Unicredit pa želi odpoklic vseh nadzornikov in imenovanje novih, pri čemer se dosedanji sestavi - Miro Medvešček, Jadranka Dakič, Robert Šega, Stefan Vavti in Kristjan Verbič - pridruži predsednik upravnega odbora Allianz Zagreb Boris Galić.

Še pred odstopom uprave so bile vse glasnejše govorice o menjavi celotnega nadzornega sveta oz. večine sedanjih članov, ki so bili naklonjeni Debeljaku.

Skupščina bo odločala tudi o uporabi bilančnega dobička za lani v višini 28,8 milijona evrov, pri čemer bi za izplačilo dividend namenili 16,9 milijona evrov, preostanek pa bi ostal nerazporejen. Na dnevnem redu so tudi spremembe statuta, po katerem bi uprava družbe s soglasjem nadzornikov dobila pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala družbe z odobrenim kapitalom.