»Sodba je pravnomočna in izvršljiva,« je za Reporter povedal Borut Škerlj, odvetnik novomeškega podjetja Mirage, kateremu je višje sodišče v Ljubljani v začetku maja prisodilo 4,6 milijona evrov odškodnine (skupaj z obrestmi okoli 8,3 milijone) zaradi predčasne prekinitve pogodbe za tiskanje razvpitih avtomobilskih nalepk. Ministrstvo za notranje zadeve je sicer vložilo revizijo, ki naj bi bila utemeljena in jo bo sodišče upoštevalo, je prepričan minister Gregor Virant, toda pravnih razlogov za odložitev izplačila odškodnine ni več.
»Ker država ni plačala, je bil vložen predlog za izvršbo,« je povedal Škerlj. Na vprašanje na katero premoženje, je odgovoril: »Podrobnosti ne morem razkriti, ker postopek še teče. Toda država ima svoje račune, delnice, nepremičnine. Gre za premoženje, ki je unovčljivo.« S tem denarjem bodo poplačani Miragovi upniki iz naslova prisilne poravnave leta 2006. Iz letnega poročila podjetja, ki je v najboljših časih (ko jo v Sloveniji vladala LDS) za državo tiskalo še potne liste in osebne izkaznice, je razvidno, da je lani prenesena izguba znašala 1,3 milijona evrov, obveznosti pa okoli 8,3 milijona evrov.
Sicer je Mirage, kot pravijo na MNZ, terjatev do države na podlagi cesijskih pogodb odstopil odvetniški družbi Škerlj in družbi DV East Assist ILC Wilmington iz ZDA, ki naj bi že vložili zahtevo za rubež okoli tisoč hektarjev gozdov v okolici Novega mesta, vendar je novomeško sodišče zahtevo zavrnilo iz formalnih razlogov. Sodba še ni pravnomočna, Borut Škerlj pa upa, da bo država spoštovala odločitev višjega sodišča.
Ob vsej tej zmedi se pozablja na bistvo zgodbe o dolenjskem čudežnem dečku in direktorju Miraga Robertu Rotarju, kateremu sta sanjski posel, s katerim si je privoščil celo svojo letalsko družbo, helikopterje, vile in jahte, omogočila LDS in Mirko Bandelj, nekdanji notranji minister in kasneje generalni sekretar vlade. Rotar, ki je imel nekdaj tudi diplomatski potni list, je v ponudbi (skupaj s Cetisom) leta 2001 navedel, da dobiček pomeni le 33 centov oziroma 6,15 odstotka cene nalepke.
Ta ponudba je še zmeraj označena kot poslovna skrivnost, zato jo sodniki niso upoštevali, so pa zato upoštevali mnenje izvedenke, ki je naračunala, da znaša dobiček na eno nalepko kar 74,7 odstotka cene. Izvedenka, kot je razvidno iz obrazložitve sodbe višjega sodišča, je ugotovila, da je pogodbena cena za nalepko znašala 5,13 evra, da je bila proizvodna cena za notranjo nalepko 1,28, za zunanjo pa 1,36 evra in da je tako razlika v ceni (dobiček) znašala povprečno 3,84 evra. In ker so od 2001 do 2004 prodali nekaj več kot 58 tisoč nalepk mesečno, naj bi bil izgubljeni Rotarjev dobiček po odpovedi pogodbe (odpovedal jo je Dragutin Mate) 4,66 milijona evrov. Ob tem pa sodniki sploh niso upoštevali, da je Mirage nalepke delal skupaj s Cetisom. Skratka davkoplačevalci so za razkošje novomeškega podjetnika drago preplačevali avtomobilske nalepke.
To pa še ni vse. Podobno tožbo je Mirage vložil zaradi odpovedi pogodbe za izdelavo potnih listov. Tožba je bila vložena 16. julija 2008, Rotar pa zahteva 3,67 milijona evrov, od tega največ (3,3 milijona) zaradi odpovedi pogodbe v neprimernem času. Če bo sodišče upoštevalo razsodbo v primeru avtomobilskih nalepk, bo država ob okoli sedem milijonov evrov, saj bo treba plačati še obresti.
Minister Gregor Virant napovedal, da Miragu ne bodo poravnali 8,3 milijona pravnomočno dosojene odškodnine. Pri tem si nadeva svetniški sij in se predstavlja kot branik državnega denarja. Toda poleg Bandlja, ki je bil v času podpisa za davkoplačevalce škodljive, malodane kriminalne pogodbe generalni sekretar vlade, sta odgovorna vsaj še notranji minister kot podpisnik pogodbe in državni sekretar. Prvi je leta 2001 bil Rado Bohinc, drugi pa je slišal na ime – Gregor Virant.