Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

Odraz moralne moči

Deli na:

Poslanke in poslanci so na izredni seji začeli z razpravo o predlogu Resolucije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je ta sprejel 2. aprila letos. Podporo resoluciji predlagajo poslanci SDS in SLS, DZ pa naj bi njeni obravnavi namenil dobrih šest ur.

Poslanke in poslanci so na izredni seji začeli z razpravo o predlogu Resolucije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je ta sprejel 2. aprila letos. Podporo resoluciji predlagajo poslanci SDS in SLS, DZ pa naj bi njeni obravnavi namenil dobrih šest ur.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin (PS) je tako Bojan Kontič v imenu PS SD ocenil, da za izrekanje podpore resoluciji Evropskega parlamenta in njeno sprejetje v DZ ni nobene osnove. Slednje je po njegovem pokazala tudi raziskava raziskovalnega sektorja DZ, ki je zbrala podatke o 19 državah članicah EU. Nobena od 19 držav ne meni, da bi morala neobvezujoče resolucije posebej sprejemati v svojem parlamentu, je poudaril in dodal, da prav tako resolucije niso potrjevali v nobeni od teh držav, le v treh - Bolgariji, Estoniji in Nemčiji - so jo obravnavali na delovnih telesih.

V SD sicer po njegovih besedah brez pomislekov obsojajo vse zločine totalitarnih režimov, ne morejo "pa pristati na podmeno", da so bile zgodovinske okoliščine v vseh državah enake.

Janez Janša (SDS) je ocenil, da je resolucija do zdaj naletela na veliko zavračanje zgolj v dveh prestolnicah - v Ljubljani in Moskvi, medtem ko v drugih članicah EU ni vzbudila "velikega zanimanja, še manj pa velikega zavračanja". Zavrnil je navedbe vlade, da sprejetje posebne resolucije ni potrebno, ker resolucija Evropskega parlamenta države že tako ali tako obvezuje, da se ravnajo po njej. Resolucija po njegovem neko ravnanje zgolj priporoča, kar po njegovem dokazuje tudi priporočilo, naj se 23. avgust v državah članicah praznuje kot dan spomina na žrtve totalitarizmov.

V zvezi s slednjim je sicer Janša še ocenil, da je slovenska vlada letos ta dan "bojkotirala". S takšnim odnosom pa se po njegovem naša država oddaljuje od "evropskega vrednotnega okvira", kar bo "prej ali slej pripeljalo do konflikta".

V Zaresu po besedah Cvete Zalokar Oražem obsojajo vse totalitarizme, vključno s komunizmom, moti pa jih, da skušajo predlagatelji resolucijo Evropskega parlamenta izkoristiti za notranjepolitične cilje, "morda celo za reinterpretacijo zgodovinskih dejstev". Da gre v današnji razpravi ravno za to, po njenem dokazuje tudi to, da "smo v tem trenutku edini v EU, ki o resolucijo razpravljamo v parlamentu".

V Zaresu jih tudi moti, da tekst evropske resolucije ne upošteva "specifičnosti in razlik pri obsojanju totalitarizmov". Te so namreč po njihovem prepričanju "od države do države, od naroda do naroda drugačni", zato so prepričani, da bi morale biti takšne resolucije, če bi želele slediti "cilju objektivnosti in zgodovinske resnice", napisane za vsako državo posebej.

Za Gvida Kresa in PS SLS bi bilo sprejetje resolucije nujno, saj izraža podporo in spoštovanje vsem žrtvam totalitarnih režimov. Glede pomislekov, da resolucije ni smiselno izrecno podpreti, pač pa se z njo le seznaniti, pa je spomnil, da so jo v Evropskem parlamentu podprli vsi slovenski evroposlanci, zato ne vidi razloga, da je ne bi v takšni obliki podprl tudi slovenski državni zbor.

Kres še ocenjuje, da je "treba ohraniti spomin na preteklost, saj brez resnice in spomina ne more biti sprave". Danes je po njegovem izjemna priložnost za to, saj "imamo priložnost, da to zgodbo enkrat za vselej zaključimo in nehamo z nadaljnjimi razpravami mučiti ljudi, ki so te dogodke doživljali. Država Slovenija in slovenski narod namreč potrebujeta enotno politiko za izhod iz krize, ne potrebujemo pa delitev iz zgodovinsko ideoloških nasprotij".

Tudi Joško Godec (DeSUS) je opozoril, da večina parlamentov držav članic EU resolucije ni obravnavala. V stranki se, kot je dejal, sicer pridružujejo stališču vlade, v katrem obsoja vse oblike nasilja, kot tudi z njenim mnenjem, "da je najprimernejši odziv na omenjeno resolucijo Evropskega parlamenta prav dosledno spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode in demokracije".

Anton Anderlič (LDS) je ocenil, da je današnja razprava o totalitarizmih izsiljena in se vprašal, k čemu to služi. "Po našem mnenju lahko prispeva le k temu, da se bo naprej ohranjal nestrpen govor, da se bo sejala med ljudi razdvojenost, da se bomo preštevali in podobno," je dejal in dodal, da današnja seja pomeni "zanikanje tega parlamenta".

V LDS, kot je dejal, sicer ne bodo nikoli dovolili "spreobračanja zgodovine, kar bi lahko bil poizkus tudi na tej seji".

Zmago Jelinčič je v imenu PS SNS napovedal, da v poslanski skupini SNS resolucije ne bodo podprli. Ocenjujejo namreč, da na "tak politično manipulativen in sektaški način" moralni namen resolucije ne more biti dosežen.

V resoluciji bi moralo po njegovem tudi jasno pisati, da je italijanski in avstrijsko-nemški totalitarizem tako v svojih matičnih državah kot tudi območju današnje Slovenije, sejal kruto genocidno, raznarodovalno in uničevalno nasilje. "Ni namreč mogoče govoriti o zločinih komunizma, o zločinih fašizma in nacizma nad Slovenci pa molčati," je dejal.

V uvodu današnje seje je France Cukjati (SDS) v imenu predlagateljev povedal, da je obsodba vseh totalitarnih režimov odraz moralne moči in zrelosti posameznega politika. Obsodba totalitarizmov s strani slovenske države bi zato po njegovem delovala kot zdravilo, čeprav bi ostala zgolj na načelni ravni in se ne bi spuščala "v podobnosti slovenske tragedije".

Tudi zato v SDS in SLS predlagajo, da državni zbor o resoluciji razpravlja, jo sprejme in tako obsodi vse režime, ki temeljijo na zanikanju osebne svobode in teptanju osnovnih človekovih pravic. Predlagajo tudi, da 23. avgust postane slovenski dan spomina na vse žrtve totalitarnih režimov prejšnjega stoletja.

V svojem nastopu je Cukjati na kratko orisal tudi zgodovino in značilnosti totalitarizmov, s katerimi se je v zadnjih nekaj desetletjih soočila Evropa. Po njegovem je značilnost totalitarizmov ta, da množično kršijo človekove pravice in zatirajo vsakršen pluralizem. Pri tem, je dejal, ne gre enačiti nacizma, fašizma in komunizma, je pa ne glede na to po njegovem potrebna obsodba vseh. Brez resnice spomina namreč ni sprave, je dejal.

Po mnenju vlade potrjevanje resolucije s strani slovenskega parlamenta ni primerno. Kot je povedal pravosodni minister Aleš Zalar, je namreč slovenski parlament samostojen organ, ki sprejema lastne resolucije, zato ni smiselno, da potrjuje resolucije drugih parlamentov. Tudi zato, je dejal, bi bilo bolj smiselno, da bi sprejel lastno resolucijo. Se pa vlada, ki po Zalarjevih besedah obsoja vsakršno kršenje človekovih pravic, strinja, da se DZ z resolucijo seznani.

Poslanci SDS in SLS v predlogu resolucije predlagajo, da DZ z njo podpre resolucijo Evropskega parlamenta, vendar je odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje v sredo na predlog koalicijskih poslancev sprejel dopolnjen predlog resolucije, po katerem bi se DZ z resolucijo Evropskega parlamenta zgolj seznanil.