Slovenija je davek na izplačane plače uvedla sredi leta 1996 kot delno nadomestilo za zmanjšanje stopnje prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Davek, ki so ga morali delodajalci obračunavati na plače nad določeno višino, je bil kmalu deležen očitkov, da onemogoča zaposlovanje visoko šolanih strokovnjakov in je stimulativen izključno za najnižje plačne razrede.
Vlada je opozorilom podjetij, da se jim zaradi tega davka bolj splača zaposlovati delavce z nedokončano osnovno šolo kot magistre, ki bi delali v razvoju, prisluhnila pred tremi leti. V skladu z novelo zakona o davku na izplačane plače so tako delodajalci z letom 2006 na plače v višini nad takratnih 165.000 tolarjev začeli obračunavati za petino nižje stopnje davka. Te so se dodatno znižale tudi v letu 2007 in 2008, s 1. januarjem 2009 pa je obveznost plačevanja tega davka prenehala.
Razbremenitev gospodarstva poleg tega prinaša tudi dodatno znižanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za eno odstotno točko. Potem ko se je stopnja tega davka z davčno reformo v letu 2007 znižala s 25 na 23 odstotkov od davčne osnove, je v letu 2008 znašala 22 odstotkov, za leto 2009 pa je določena v višini 21 odstotkov. Še zadnje znižanje je predvideno v letu 2010, in sicer na 20 odstotkov.
V prvem odzivu na svetovno finančno krizo je prejšnja vlada predlagala še hitrejše zniževanje splošne davčne stopnje, tako da bi že za leto 2008 znašala 20 odstotkov in se do leta 2010 znižala na 18 odstotkov, vendar nova vlada Boruta Pahorja tega predloga ni vključila v prvi, sredi decembra sprejeti 800 milijonov evrov vreden paket ukrepov za odpravo posledic krize.
Prav tako je Pahorjeva vlada zavrnila tudi predlagano zvišanje deleža investiranega zenska, ki ga lahko pravne osebe uveljavljajo kot investicijsko olajšavo, pristala pa je na zvišanje investicijskih olajšav za vlaganja v raziskave in tehnološki razvoj obrtnikom in malim podjetnikom ter samozaposlenim. Z novelo zakona o dohodnini se je tako investicijska olajšava že za leto 2008 zvišala na 30 odstotkov investiranega zneska. Hkrati se je ukinila omejitev v absolutnem znesku, tako da bo olajšavo mogoče izkoristi do višine davčne osnove v petih letih po letu vlaganja.
Bodo pa podjetja likvidnostno razbremenjena zaradi nove ureditve pri določitvi višine akontacij davka od dohodkov pravnih oseb. V skladu s konec lanskega decembra sprejeto novelo zakona o davčnem postopku se bo namreč za leto 2009 upoštevala stopnja davka, ki velja letos - to je 21 odstotkov - in ne lanska, ko je znašala 22 odstotkov. Zavezanci za ta davek bodo tako lahko letos plačevali akontacije v zmanjšani višini.
Za fizične osebe leto 2009 ne prinaša bistvenih sprememb na področju davčne zakonodaje. V skladu z zakonom o dohodnini so na finančnem ministrstvu proti koncu leta 2008 izračunali nove zneske olajšav in meje treh davčnih razredov. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, se je z 2959,60 evra, kolikor je znašala za leto 2008, letos zvišala na 3051,35 evra. Zvišali sta se tudi dodatni splošni olajšavi, ki jih je mogoče uveljavljati na plače v višini do 8557,30 oz. 9897,60 evra, in sicer na 2062 ter 1031 evrov, prav tako ostale olajšave, ki jih je mogoče uveljavljati po zakonu o dohodnini. Nove vrednosti neto davčnih osnov in olajšav morajo izplačevalci dohodkov upoštevati pri vseh izplačilih po 1. januarju 2009.