Po lanskem osemodstotnem strmoglavljenju slovenskega BDP je premier Borut Pahor napovedal izhodno strategijo za ponovni zagon gospodarstva. Njeno snovanje vodi minister za razvoj Mitja Gaspari, prvi osnutek pa je del gospodarstvenikov in ekonomistov zelo razočaral. Nekateri celo menijo, da Slovenija potrebuje vladno odhodno strategijo.
Osnutek izhodne strategije, pri kateri pod vodstvom ministra za razvoj Mitje Gasparija sodelujejo ministri Ivan Svetlik, Matej Lahovnik, Gregor Golobič in Franc Križanič, je več kot 40 strani dolg dokument, v kateri med drugim načrtujejo zvišanje minimalne plače s sedanjih 460 evrov neto na 562 evrov neto, višjo starostno mejo za upokojitev, popravke državnih jamstvenih shem, večji nadzor nad porabo javnih sredstev in povečanje obdavčitve kapitalskih dohodkov na 30 odstotkov.Sprva je bilo napovedano tudi enoodstotno zvišanje DDV na 21 odstotkov, vendar so od tega že odstopili. Poleg spodbujanja gospodarske aktivnost naj bi ukrepi iz strategije postopno odpravili makroekonomska neravnovesja. Med njimi je gotovo javnofinančni primanjkljaj v višini šest odstotkov BDP, ki ga mora država v skladu s pravili Evropske unije spraviti pod tri odstotke BDP.
Po mnenju Iva Boscarola, lastnika svetovno znanega podjetja za izdelavo ultralahkih letal iz Ajdovščine, je izhodna strategija osredotočena predvsem na polnjenje proračuna iz obstoječih gospodarskih virov, namesto na gospodarstvo. Opozarja, da proračun polni aktivni del gospodarstva, 300 tisoč zaposlenih, in prav ta del gospodarstva bi morali revitalizirati, ne pa reševati tistih, ki imajo vseskozi probleme.
VEČ V TISKANI IZDAJI