Odbor 2015 zahteva razrešitev in odstop vodje sodnega sveta Novaka

Zaradi ugotovitev, da je dele svoje knjige prepisal ali povzel iz knjige nizozemske avtorice Eveline T. Feteris, v odboru 2015 pozivajo k razrešitvi in odstopu dr. Marka Novaka, predsednika Sodnega sveta RS in dekana na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici. V odboru so "zaskrbljeni nad takšnim postopanjem predsednika Sodnega sveta RS, ki ima kot neodvisni in samostojni državni organ dolžnost vzpodbujati odgovornost, učinkovitost in kakovost sodstva". Obenem pravijo, da jim je bolj jasno, "zakaj ni odziva in dolžnostnega ukrepanja na strani pristojnih in odgovornih na naša opozorila o zaznanih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi Franc Kangler".

Objavljamo poziv odbora:

POZIV ZA RAZREŠITEV IN ODSTOP DR. MARKA NOVAKA S FUNKCIJ PREDSEDNIKA SODNEGA SVETA RS IN DEKANA EVROPSKE PRAVNE FAKULTETE

V Odboru 2015 smo zgroženi nad ugotovitvami dr. Aleša Novaka iz PF v Ljubljani, ki so jih objavili mediji, da je v knjigi »Pravna argumentacija v praksi«, katere avtor je dr. Marko Novak, v samo dveh poglavjih več kot ducat odlomkov prepisanih ali dobesedno povzetih iz dela nizozemske avtorice Eveline T. Feteris.

Kot je zaslediti iz medijev se je dr. Marko Novak pred očitki branil rekoč, da je v priročniku dovoljen »lahkotnejši« način citiranja. Kljub jasnim dokazom je dr. Marko Novak še vedno predsednik Sodnega sveta RS in dekan na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici.

Njegova obramba o dovoljenem »lahkotnejšemu« načinu citiranja nas v Odboru 2015, katerega temeljno poslanstvo je opozarjanje na kršenje človekovih pravic v predkazenskih in kazenskih postopkih zoper Franca Kanglerja, ne preseneča.

V svoji kolumni »Kršitve človekovih pravic in zavajanje javnosti«, z dne 7.11.2016, je dr. Marko Novak, predsednik Sodnega sveta RS, med drugim zapisal: »Danes obstaja trend v javnih (političnih) debatah, da se vsakršna kršitev človekovih pravic meče v isti koš z drugimi kršitvami človekovih pravic, ki pa se po vsebini in intenziteti vendarle razlikujejo. Moti me predvsem to, da so v javnosti krožile različne obtožbe glede sodnikov v smislu kršitve človekovih pravic, ne da bi se delalo razlike med temi kršitvami«.

V Odboru 2015 mislimo, da je možno interpretacijo predsednika Sodnega sveta RS, dr. Marka Novaka tolmačiti na način, da ni tako hudo narobe, če sodnik krši kakšno »nepomembno« človekovo pravico. Navedena interpretacija je po našem mnenju v nasprotju s sodnikovo zaprisego, ki jo izreče pred nastopom sodniške službe pred predsednikom Državnega zbora Republike Slovenije, »da bo sodniško funkcijo opravljal v skladu z ustavo in zakonom ter sodil po svoji vesti in nepristransko«.

Sodniki so dolžni spoštovati kodeks sodniške etike pri opravljanju sodniške službe in zunaj nje. Kodeks opredeljuje sodniško etiko »kot skupek elementarnih in prevladujočih moralnih norm o tem, kako naj sodnik ravna in se obnaša pri svojem delu in v zasebnem življenju, da bo izpolnil svoje sodniško poslanstvo in s tem upravičil zaupanje javnosti v sodstvo«.

V Odboru 2015, glede na zapisano definicijo sprašujemo, zakaj vsa ta naša mnogoštevilna utemeljena opozorila o dokazanih kršitvah človekovih pravic v kazenskem postopku zoper Franca Kanglerja, nimajo epiloga na strani pristojnih in dogovornih organov in institucij?

Tudi druge kolumne dr. Marka Novaka, kot so: »Politični glamur in mediji«, »Nevarno razmerje: politika nad Sodnim svetom«, »Skupščina včeraj, zdaj in za vsak slučaj«, vsiljujejo bralcu tolmačenje, kot njegov osebni »protest« (grajanje oziroma discipliniranje zakonodajne in četrte veje oblasti), zaradi propadlega imenovanja mariborskega višjega sodnika Karakaša na položaj vrhovnega sodnika.

V Odboru 2015 smo zaskrbljeni nad takšnim postopanjem predsednika Sodnega sveta RS, ki ima kot neodvisni in samostojni državni organ dolžnost vzpodbujati odgovornost, učinkovitost in kakovost sodstva (npr.: vlaganje zahtev za službeni nadzor sodnikovega dela, pobud za uvedbo disciplinskega postopka, odločanje o prenehanju sodniške funkcije in sodniške službe…).

V Odboru 2015 nam je sedaj slika bistveno jasnejša, zakaj ni odziva in dolžnostnega ukrepanja na strani pristojnih in odgovornih na naša opozorila o zaznanih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin v zadevi Franc Kangler. Ker na naša, z dokazi podkrepljena, opozorila praviloma ni odzivnosti se upravičeno lahko vprašamo, ali v naši družbi in na strani pristojnih za ukrepanje morebiti velja tolmačenje, da je odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov zoper Franca Kanglerja s strani pristranskega sodnika, na podlagi podatkov anonimnih informatorjev in policijsko napravljene anonimke, sicer možno tolmačiti kot kršitev človekovih pravic, vendar pa zaradi kategorije »majhne« intenzitete, tovrstna kršitev pri pristojnih organih in institucijah ni vredna posebnega premisleka in obravnave?

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije definira »integriteto« kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi.

Etični kodeks Evropske pravne fakultete v Novi Gorici, katere dekanat vodi dr. Marko Novak, v svojem 4. členu določa, da se dostojanstvo visokošolskega učitelja in raziskovalca izraža predvsem s strokovno odličnostjo in etičnostjo ravnanj. V 15. členu dotičnega kodeksa je definirana »znanstvena poštenost«, ki pomeni dosledno spoštovanje avtorstva in korektno priznavanje in navajanje tujih znanstvenih dosežkov, kot tudi dosledna uporaba korektnih znanstvenih metod, pošteno in strokovno neoporečno interpretiranje rezultatov znanstvenega dela ter objektivno preverjanje znanstvenih hipotez.

V Odboru 2015 se sprašujemo ali je etično in zakonsko dopustno, da lahko nekdo, ki je kršil integriteto, etični kodeks fakultete in ki ignorira obvestila o očitnih kršitvah človekovih pravic in temeljnih svoboščin, opravlja tako pomembne funkcije, kot so predsednik Sodnega sveta RS, redni profesor in predsednik dekanata fakultete.

V Odboru 2015 menimo, da dr. Marko Novak ne izpolnjuje etičnih norm, da predseduje Sodnemu svetu RS, ki kot neodvisen in samostojni državni organ, skrbi za neodvisnost in samostojnost sodišč in sodnikov ter za zagotavljanje kakovosti njihovega dela in javnega ugleda sodstva. Še manj pa je dr. Marko Novak primeren za profesorja in dekana fakultete, z ozirom na izkazani sum kršitve 4. in 15. člena Etičnega kodeksa Evropske pravne fakultete v Novi Gorici.

Zato v Odboru 2015 apeliramo in pozivamo Predsednika Republike Slovenije, Državni zbor Republike Slovenije, Komisijo za preprečevanje korupcije, Ministra za pravosodje in Upravni odbor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici, da obravnavajo in skladno z zakonom in etičnimi normami, popravijo in sankcionirajo v medijih izpostavljeno neetično ravnanje dr. Marka Novaka.

Svoj poziv pošiljamo v premislek tudi vsem članom Sodnega sveta RS. V Odboru 2015 mislimo, da opisane ugotovitve zahtevajo odgovor: ali je Sodni svet RS še vedno organizacija z integriteto, ki uživa zaupanje zaposlenih, strank in okolja?

V Odboru 2015 menimo, da je pravno nevzdržno in etično nedopustno, da bi lahko nekdo, ki bi kršil integriteto in etične norme, opravljal funkcijo vodenja tako pomembnih organov, kot je Sodni svet in dekanat fakultete. Zato predlagamo in pozivamo dr. Marka Novaka, da sam ponudi svoj odstop s funkcije predsednika Sodnega sveta RS in dekana Evropske pravne fakultete.

Kolikor je prenehanje mandata člana sveta, ki ni sodnik, po veljavnem zakonu, ki ureja to področje neustrezno urejeno, pa v Odboru 2015 pristojnim organom predlagamo, da se ta vrzel odpravi in se tako v nadaljevanju prepreči takšne situacije. Trenutna ureditev prenehanja mandata je vezana na trajno nesposobnost ali izgubo statusa, v zvezi s katerim je bil član sodnega sveta izvoljen. V konkretnem primeru je torej prenehanje mandata odvisno le od volje Upravnega odbora fakultete, kar je neustrezno in za ugled in pomembnost organa, kot je Sodni svet, absolutno nedopustno.

ZA človekove pravice!

Željko VOGRIN
Predsednik Odbora 2015