Potem ko je posebni odposlanec premiera Dimitrij Rupel v pogovoru za tednik Reporter zaradi neimenovanja za veleposlanika na Dunaju predsednika republike Danila Türka obtožil političnega odločanja in menil, da izpolnjuje vse pogoje za veleposlanika, je Türk danes dejal, da gre za znane izjave, pa tudi, da se noben kandidat ne more sam ocenjevati.
Türk je ob prednovoletnem obisku Gasilske brigade Ljubljana na novinarsko vprašanje, kako komentira Ruplove trditve, da izpolnjuje vse pogoje za veleposlanika in da gre pri odločitvi Türka za politično dejanje ter kršenje njegovih človekovih pravic, odgovoril, da v pogovoru izrečene trditve niso nove, da pa seveda "noben kandidat (za veleposlanika) ne more sebe ocenjevati".
Odločno je zavrnil v pogovoru izrečeno Ruplovo trditev, da po ustavi predsednik republike nima pooblastil za odločanje o veleposlanikih. Kot "eno od čudnih trditev, kakršne smo že slišali" pa je označil Ruplovo oceno, da ga predsednikova odločitev spominja na "tiste čase, ko je bila 'moralno-politična primernost' osnovno merilo sleherne kariere".
Rupel, ki je v pogovoru za ponedeljkov Reporter prvič od imenovanja na položaj posebnega zunanjepolitičnega odposlanca premiera Boruta Pahorja spregovoril o tem imenovanju in svojih nalogah, je Türkovo zavrnitev njegove kandidature za mesto veleposlanika na Dunaju, ki jo je predsednik utemeljil tudi s pomanjkanjem zaupanja vanj, označil za "preuranjeno" in "neumestno".
Kot je dejal Rupel, je predsednik omenjeno odločitev sprejel, še preden je bil izveden postopek v DZ, poleg tega pa predsednik republike "po ustavi nima pristojnosti odločanja o veleposlanikih, sploh pa ne na podlagi moralnih in političnih ocen". "Ustavni pravniki menijo, da bi moral biti pri tem zelo zadržan in se omejevati na ugotavljanje izpolnjevanja formalnih zakonskih pogojev," je dejal bivši zunanji minister. "Izjava, da ni vreden zaupanja nekdo, ki je bil med utemeljitelji države in je še včeraj vodil Svet EU, pa je kvečjemu evropski škandal," je dodal.
Türk je 21. novembra sporočil, da ni potrdil imenovanj predlaganih novih veleposlanikov na Dunaju, v Washingtonu, Bratislavi, Berlinu, Kijevu, Moskvi in Teheranu, medtem ko je pet veleposlanikov potrdil in ocenil kot ustrezne. Kot so takrat sporočili iz predsednikovega urada, se je za neimenovanje omenjenih kandidatov, med katerimi je bil tudi Rupel, odločil, ker "nekateri ne izpolnjujejo zakonskih pogojev, nekateri nimajo dovolj strokovnih izkušenj, nekateri pa s svojim ravnanjem niso izkazali kvalitet, ki jih veleposlanik mora imeti, pri nekaterih izmed njih pa je izkazanih celo več navedenih pomanjkljivosti". Nato je predsednik Türk v pogovoru za Radio Slovenija dejal, da Rupla ne bi potrdil za veleposlanika, tudi če bi ustrezno spremenili zakon o zunanjih zadevah, kot razlog pa navedel pomanjkanje zaupanja vanj.
Ker naj bi bil z odločitvijo Türka kršen zakon o zunanjih zadevah, ker Rupel kot kandidat za veleposlanika ni bil zaslišan v pristojnem delovnem telesu DZ, to je odboru za zunanjo politiko (OZP), je največja opozicijska poslanska skupina SDS v ponedeljek zahtevala sklic nujne seje OZP.