Skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala je v zadevi Patria vložila obtožni predlog zoper dve osebi zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi. Po informacijah Radia Slovenija je bil obtožni predlog vložen zoper nekdanjega načelnika Generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana in nekdanjega obrambnega ministra Karla Erjavca.
Kot so za STA zapisali v skupini državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, je obtožni predlog vložen v zvezi s podpisano pogodbo za nakup srednje kolesnih oklepnih vozil 8x8. Predkazenski postopek je po njihovih navedbah le delno zaključen, državno tožilstvo in policija pa z delom nadaljujeta.
Predlog je bil po delno zaključenem predkazenskem postopku vložen zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 262. členu kazenskega zakonika.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za obrambo, nekdanji načelnik Generalštaba SV Albin Gutman obvestila o tem še ni prejel, zato zadeve za zdaj še ne komentira.
Erjavec: nenavadno
Nekdanji minister za obrambo Karl Erjavec je informacijo, da naj bi posebna tožilska skupina proti njemu vložila obtožni predlog zaradi nevestnega dela v zadevi Patria, ocenil kot "zelo nenavadno". Pričakoval bi, da bi skupina tožilcev ugotovila morebitne podkupnine in premoženjsko korist, vendar "očitno tega ne morejo ugotoviti v tej zadevi".
Erjavec je v telefonskem pogovoru za STA sicer pojasnil, da uradnih informacij o obtožnem predlogu nima, razen informacij, ki jih je prejel od novinarjev.
Od posebne skupine tožilcev, ki se ukvarja z organiziranim kriminalom, bi Erjavec sicer pričakoval, da bo ugotovila, ali je šlo za korupcijo. Ker tega ne morejo ugotoviti, so očitno vložili omenjen obtožni predlog. Je pa po mnenju Erjavca nenavadno, da obtožni predlog za takšno dejanje vlaga posebna skupina tožilcev za preiskovanje organiziranega kriminala.
Nekdanji minister za obrambo ob tem pojasnjuje, da gre najbrž za posledico ovadbe Sistemske tehnike proti njemu, češ da je nevestno delal v službi in prekoračil uradna pooblastila. "Očitno glede prekoračitve uradnih pooblastil ni bilo elementov kaznivega dejanja," pravi Erjavec.
Glede druge obtožbe pa nekdanji obrambni minister odgovarja, da je tako kot minister za obrambo kot zdaj v vlogi ministra za okolje svoje delo opravljal vestno in v skladu s predpisi. Svojo nedolžnost bo v tem pogledu tudi dokazal.
Izpostavil je še, da je pri pripravi posla za nakup osemkolesnikov sodelovalo več kot 60 ljudi z ministrstva za obrambo, ki so tudi pripravljali pogodbo. Erjavec je prepričan, da so pogodbo pripravili strokovno, v skladu s pravili stroke in predisi.
Ob tem Erjavec, ki je tudi predsednik koalicijske DeSUS, ocenjuje, da gre za nadaljevanje političnih pritiskov proti njemu.
Komentarji na obtožnico
Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal obtožnega predloga zoper Erjavca ni želela komentirati. Je pa poudarila, da se bodo znotraj koalicije morali pogovoriti o razmerah in oceniti, kaj to pomeni za njihovo nadaljnje delo. Zatrdila je še, da v času njenega mandata policija deluje neodvisno. Kresalova verjame, da enako deluje tudi tožilstvo.
Pravosodni minister Aleš Zalar je med drugim povedal, da kot minister za pravosodje odprtih kazenskih postopkov še ni komentiral in da tudi tega ne bo, ker ga ne sme. "Znano pa je, da za vsakega obdolženca v kazenskem postopku veljajo enaka pravila, ne glede na to, ali je politik, ali pa je državljan, ki se s politiko ne ukvarja," je še pristavil Zalar.
V zvezi z obtožnim predlogom zoper Erjavca pa je dekan ljubljanske pravne fakultete Rajko Pirnat za STA izjavil, da če bi bilo kaznivo dejanje nevestnega dela v službi nekdanjemu ministru za obrambo in trenutnemu ministru za okolje Karlu Erjavcu dokazano in bi bil pravnomočno obsojen, bi moralo v vsakem primeru priti do njegove razrešitve, o čemer pa seveda mora odločati predsednik vlade.
Poudaril je, da sama vložitev obtožnega predloga še ne pomeni, da je osumljena oseba to dejansko storila. Domnevno kaznivo dejanje nevestnega dela v službi, na podlagi katerega je posebna tožilska skupina vložila obtožni predlog v zadevi Patria, je bilo verjetno storjeno v času veljave prejšnjega kazenskega zakonika, pojasnjuje Pirnat.
Po sedanjem kazenskem zakoniku se namreč 262. člen nanaša na dajanje podkupnine, medtem ko se je v prejšnjem kazenskem zakoniku, ki je prenehal veljati 1. novembra 2008, nanašal na nevestno delo.
Kaznivo dejanje nevestnega dela po starem kazenskem zakoniku po besedah Pirnata lahko stori uradna oseba, ki je vedoma kršila zakone oz. druge predpise ali pa opustila določene uradne dolžnosti. Drug element omenjene določbe pa je ta, da je ta oseba predvidevala ali pa bi morala predvidevati, da zaradi tega lahko nastanejo hujše škodljive posledice. Za omenjeno kršitev zakona je zagrožena denarna kazen ali pa zapor do enega leta.
