Kongres EPP, na katerem je trinajst evropskih predsednikov vlad oziroma držav članic - med njimi tudi Angela Merkel, François Fillon, Fredrik Reinfeldt, Jean-Claude Juncker, predsedniki evropskih institucij Jerzy Buzek, Herman Van Rompuy in Jose Manuel Barroso - v družbi s 1500 delegati iz sestrskih strank politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) na dvodnevnem kongresu izvolilo novo vodstvo Evropske ljudske stranke, je poleg nosilnega manifesta »Socialno tržno gospodarstvo« sprejel tudi nekaj pomembnih političnih dokumentov(na fotografiji levo Tomaž Ertl, desno Ivan Maček-Matija).
Kongresa Evropske ljudske stranke so se udeležile tudi vse tri desno-sredinske stranke iz Slovenije – NSi, SLS in SDS.
Delegati so soglasno podprli resolucijo, ki obsoja nekritično podporo simbolom oziroma posameznikom nekdanjih represivnih režimov in ostro obsodili podelitev državnega priznanja Tomažu Ertlu s strani predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka.
Soglasen sprejem omenjene resolucije priča o občutljivosti najmočnejše politične sile v Evropi na kršitve uveljavljenih demokratičnih standardov in vrednot. Kršitve temeljnih načel v eni od članic predstavljajo alarm za celotno skupnost. To je zagotovo eno pomembnejših sporočil tokratnega kongresa EPP, posledično pa tudi pomembna pridobitev članstva Slovenije v Evropski uniji.
Resolucija, ki jo je sprejel kongres Evropske ljudske stranke
v Bonnu, 10. decembra 2009
Totalitarni komunistični režimi
V okviru dvajsete obletnice demokratičnih sprememb v Evropi, ko se demokratična Evropa spominja pomembnih dogodkov, ki so se zvrstili pred dvajsetimi leti
Evropska ljudska stranka:
pozdravljajoč resolucijo Evropskega parlamenta o Evropski zavesti in totalitarizmih
1. poudarja, da je ta čas zelo pomemben za ohranjanje spomina na zgodovinsko resnico, demokratično perspektivo in demokratično kulturo v Evropi;
2. izraža zaprepadenost nad dejstvom, da nekatere, predvsem levo-sredinske vlade v Evropi, niso dale zadostnega poudarka omenjeni zadevi;
3. močno obsoja to, da se v nekaterih državah članicah EU sistematično vzpodbuja oboževanje komunističnih diktatorjev, kot na primer v glavnem mestu Slovenije - Ljubljani, kjer je bila ena od glavnih cest letos poimenovana po vodji komunističnega režima, maršalu Josipu Brozu Titu;
4. izraža zaskrbljenost nad dejstvom, da je predsednik Slovenije nagradil g. Tomaža Ertla, nekdanjega šefa tajne komunistične policije UDBA, ob obletnici demokratičnih sprememb v Evropi pretekli teden, z državnim odlikovanjem. UDBA je v Sloveniji pomenila to, kar je bil Stasi v Vzhodni Nemčiji ali Securitate v Romuniji;
5. izraža zaskrbljenost, ker ne gre za manjše skupine ampak za lokalne in nacionalne vlade, ki oživljajo komunistične simbole in se ne ozirajo na številne proteste demokratične civilne družbe;
6. močno obžaluje, da ta dejanja dodatno poveličujejo težke kršitve človekovih pravic, kar predstavlja še posebej negativno sporočilo domači in mednarodni javnosti, kot tudi mlajšim generacijam;
7. obsoja ta dejanja trenutnih lokalnih in nacionalnih vlad v nekaterih post-komunističnih državah. Ta dejanja ne samo da potvarjajo zgodovino in ustvarjajo razlike v družbi, temveč tudi dajejo slab zgled mlajšim generacijam in upočasnjujejo celjenje ran v družbah, ki zaključujejo tranzicijo v demokracijo.