Obrtniki dali košarico vladi: "Vlada nima posluha za obrtnike in podjetnike"

"Iz socialnega sporazuma ne izstopamo le zaradi redefinicije minimalne plače, ampak predvsem zaradi splošnega neupoštevanja vseh naših predlogov in zahtev s strani vlade. Vlada nima posluha za obrtnike in podjetnike, zato tudi OZS odstopa iz socialnega sporazuma," je danes, kot so sporočili iz OZS, poudaril Meh.

Po njegovih besedah jih vlada ni upoštevala pri davčnih blagajnah, regresnih zahtevkih, dvojnem statusu upokojenih obrtnikov, javnih naročilih in prav tako tudi ne pri minimalni plači, ki je bila le še kaplja čez rob. Sprememba definicije minimalne plače za malo gospodarstvo sicer ne predstavlja bistvenega vpliva, saj minimalnih plač pri obrtnikih in podjetnikih, kot je ocenil, praktično ni.

Obrtniki vladi zamerijo, da je v nasprotju z zavezami, da se v letih 2015 in 2016 ne bo več obremenjevalo malega gospodarstva, naredila ravno nasprotno in je ponovno obremenila malo gospodarstvo s tem, ko je razbremenila energetsko intenzivna podjetja na račun gospodarstva in gospodinjstev. Še dodatno pa je obremenila gospodarstvo tudi z uvedbo davčnih blagajn.

Pri tem na OZS poudarjajo, da so v socialnem sporazumu, kljub vsemu, vztrajali do konca in upali, da jim bo vlada kot predstavniku malega gospodarstva, ki predstavlja 99 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji in zaposluje približno 50 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu, vendarle prisluhnila in upoštevala njihove predloge in zahteve.

"Naš današnji odstop od socialnega sporazuma je popolnoma logičen in neizogiben," je še poudaril Meh.

V petek so iz socialnega sporazuma zaradi spremembe zakona o minimalni plači že izstopila preostala tri delodajalska združenja, ki so k njemu pristopila - Združenje delodajalcev Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov, medtem ko Gospodarske zbornice Slovenije v pogajanjih ni sodelovala.

Sindikati, ki so vložili predlog sprememb zakona o minimalni plači, so njihovo odločitev obžalovali, vendar menili, da zanjo ni pravih razlogov, medtem ko je ministrica za delo Anja Kopač Mrak ocenila, da je socialni sporazum, "če je moral pasti, padel za dober razlog, za spremembo definicije minimalne plače, ki je bila krivična do zaposlenih z najnižjimi dohodki".