Nakateri slovenski starši svojih otrok ne pošiljajo v šole, prav tako se ne odziva na vabila centrov za socialne zadeve in na sodne pozive. Na podoben primer so nas opozorili tudi v okolici Ptuja, kjer gre prav tako za manjšo šolo, zato je ne razkrivamo. Ravnateljica nam je povedala, da starša svojih dveh hčerk ne pošiljata v šolo že tretje leto, vse od začetka kovida:
»Prav tako se ne odzivata na naše dopise, ampak nam pošljeta povratni dopis, da jima kršimo njihove domorodne pravice, včasih mi grozita, da moram plačati 350 evrov za njunega zastopnika. Očitata mi, da jima kršim njuno pravico do svobode izobraževanja. V skladu z zakonom o osnovni šoli bi se učenki lahko izobraževali doma, vendar ker nista pristopili k izpitom, sta to pravico izgubili in bi morali obiskovati šolo.«
Namesto tega sta starša deklici vpisala na zasebno ameriško šolo West River Academy, ki je na njihovo osnovno šolo naslovila dopis v angleškem jeziku, v katerem je zahtevala dokumentacijo.
»Zavrnila sem jih z odgovorom, da je pri nas uradni jezik slovenščina in da njihova šola ni vpisana v register naših šol. Prepričana sem, da sta starša hčerki vpisala zgolj zaradi formalnosti, da sta dobila potrdilo te akademije, v resnici pa ne obiskujeta nobene šole. Prav tako nisem dovolila, da bi ju starša izpisala iz šole. S tem delata škodo zgolj hčerkama, ki bi morali končati prvi oziroma tretji razred,« še pravi ravnateljica, ki ob tem opozarja na nemoč centra za socialno delo. Po njenem bi bila edina rešitev odvzem otrok, vendar pa ni dovolj rejniških družin.
Pogovarjali smo se tudi s staršema. Za šolanje hčerk na domu sta se, kot pravita, odločila, ker na šoli razmere niso bile takšne, kot bi morale biti. Ob tem sta opozorila, da jima šola ni ponudila nobene pomoči, ker se ni strinjala z njuno odločitvijo. Potrdila sta, da sta hčerki vpisala na spletno šolo West River Academy (WRA). Zanjo sta zvedela od drugih staršev, s katerimi imata stike. Ker niso imeli nobenih težav z oblastmi, jih tudi onadva nista pričakovala.
Pouk na WRA poteka na daljavo in ponuja različne storitve. Lahko bi hčerki imeli vsak dan učitelja angleščine, vendar se za to nista odločila, ker nimata denarja. Namesto tega sama poučujeta hčerki, pri tem pa uporabljata gradivo za osnovne šole. Za letno šolnino na WRA sta, kot pravita, plačala okoli 500 evrov za obe deklici; za prvega otroka je treba plačati polno ceno, za drugega pa je popust.
Zakaj hčerki ne pošiljata na preverjanje znanja v šolo? Ker tega ni v ustavi, pravita, zato to ni pravno utemeljeno. Po ustavi je šolanje svobodno, vztrajata. Na WRA pošiljata poročilo, kaj so v tem šolskem letu dosegli, to lahko storita vsako leto ali pa šele na koncu šolanja, nato akademija izda spričevalo. Na vprašanje, kakšne usposobljenosti imata za učitelja, odgovarjata, da zato ne potrebujeta nobene izobrazbe, ampak da je pomembno, da imata znanje. Za izobraževanje imata vedno čas, na vprašanje, kje sta zaposlena, pa ne odgovarjata. Po naših podatkih sta brezposelna in prejemata socialno pomoč. Kot trdita, jima je CSD priznal vpisnico na WRA.
Ob tem sta še povedala, da sta bila na srečanju vseh staršev iz Slovenije, ki svoje otroke šolajo na WRA. Bilo jih je okoli sto, nekatere tudi osebno poznata. Samo en par naj bi imel zaradi tega težave, vsi drugi pa ne. Imajo jih zgolj tam, kjer postopek sproži osnovna šola, ampak večini ravnateljev se s tem menda ne da ukvarjati. Sama sta, kot priznavata, v dveh postopkih: pred CSD in sodiščem, drugi postopek pa poteka pred policijo in prav tako pred sodiščem.
S ptujskega sodišča so nam odgovorili, da gre za tajne postopke, zato nam ne morejo odgovoriti. Z ODT Ptuj pa so nam sporočili, da obravnavajo eno tovrstno zadevo, »in sicer je zoper dve fizični osebi vloženi predlog za izvedbo posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1. Drugih informacij vam v skladu z drugim odstavkom 14. člena DTR ne moremo dati.« Iz CSD Spodnje Podravje pa so nam odgovorili, da vodijo ustrezne postopke v primeru dveh takšnih družin.
