Obglavljena Katoliška cerkev: Kdo vse je v ozadju odstavitve nadškofov Stresa in Turnška

»Naredili bomo vse, kar lahko, da bi se ta zunanja podoba Cerkve popravila,« je ob lanskem dogajanju v Cerkvi, ko so se morali na zahtevo Vatikana iz javnega življenja umakniti upokojena nadškofa Franc Kramberger, Alojzij Uran in škof Jože Smej, dejal tedanji mariborski nadškof dr. Marjan Turnšek. Njegovo upanje se je komaj po letu dni žal razblinilo v nič, da se razmere v vodstvu Cerkve ne bodo pomirile, pa se je dalo slutiti že avgusta lani (o tem smo opozorili v našem tedniku). Že kmalu po zahtevi za umika nadškofa msgr. Urana se je vedno bolj začelo razkrivati, da naj bi bil glavni kamen spotike dr. Anton Stres. S pretrganjem finančnih in kapitalskih povezav Cerkve s krogom Kučanovega Foruma 21 je prizadel interese klientelističnih politikov in vplivnih podjetnikov, med katerimi sta zlasti izstopala Herman Rigelnik iz ACH in lobist Božo Dimnik, predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva, po katerem si je utiral vezi vse do vatikanske banke. Obenem naj bi se Stres zameril lobistom iz vrst »nevidne moči«, in kdo ve, kakšna je bila vloga patra Bogdana Knavsa. Ta je s  številnimi izjavami čedalje bolj pihal v jadra levim medijem, ki so tako poskrbeli za poglabljanje razkola med verniki in duhovniki ter s tem za naraščajočo negativno podobe Cerkve na Slovenskem.

Dovolj za novi alarm v Vatikanu, kamor so aprila letos poleg ljubljanskega nadškofa dr. Antona Stresa povabili še dr. Marjana Turnška. Papež Frančišek oziroma za to pristojni organi so ju pozvali k odstopu, razlog naj bi bil povezan z ugotovitvami dveh komisij papeževih odposlancev. Ti naj bi ugotovili, da naj bi bilo s ključnimi odločitvami, ki jih je v imenu škofijskega gospodarskega sveta podpisoval dr. Anton Stres kot najožji sodelavec nadškofa Krambergerja, kršeno kanonsko pravo.

Nova sporočila zagotovo niso spodbudna, saj je novomeški škof Andrej Glavan, ki bo namesto odstavljenega Stresa začasno vodil ljubljansko nadškofijo, opozoril, da je mariborska nadškofija povsem na beraški palici, umik štirih nadškofov iz javnega življenja v zadnjih dveh letih pa pomeni velik duhovni pretres. Toliko bolj, ker sta bila po mnenju dr. Ivana Štuheca odstavljeni dr. Stres, ki naj bi se po lastnih besedah znova vrnil k svoji prvi ljubezni filozofiji, dr. Marjan Turnšek pa se bo posvetil teologiji, primerni osebi za ta položaj. Ali je kazen zanju, četudi sta sprejela odgovornost, sploh pravična, če vemo, da najbolj odgovorni za finančni zlom mariborske nadškofije ostajajo nekaznovani v ozadju.

Izjave o odstopu nadškofov

IVAN ŠTUHEC, teolog (Odmevi, 31. julij 2013): »Menim, da je bila v njunem primeru sprejeta daleč pretirana odločitev. Še zlasti zato, ker mariborska nadškofija trenutno usklajuje dogovor z bankami upnicami. In sredi tega obglaviti nadškofijo, to je po moji oceni velik nesmisel.«

FRANC RODE, kardinal (STA, 1. avgust 2013):  »V tej zadevi sem storil vse, kar je bilo v moji moči, da bi se našla najbolj primerna rešitev, vendar v zavesti, da je končna odločitev v rokah svetega očeta. Odhod dveh zglednih pastirjev ne bi smel načeti zaupanja slovenskih vernikov v Cerkev, katere vogelni kamen je Kristus. Kljub našim omejenostim in napakam On ostane zvest svoji Cerkvi in je nezrušljiv temelj naše vere in upanja.«

BOŽO RUSTJA, tiskovni predstavnik koprske škofije: »Najbrž je bil ’dosje Maribor’ pripravljen že pred nastopom papeža Frančiška in ga je ta že našel na svoji delovni mizi. Brez dvoma pa je težnja po očiščenju in finančni transparentnosti v njegovem slogu. Če se trudi za tako transparentnost v svoji hiši, v vatikanski banki, zakaj bi mu jo odrekali na 'periferiji'?«