Minister za promet Radovan Žerjav so vsakršne špekulacije o morebitni uvedbi vinjet s krajšo veljavnostjo in njihovimi cenami nepotrebne. "To bo stvar presoje nove vlade," je Žerjav danes zapisal v sporočilu za javnost. Dodal je, da je ministrstvo že pripravilo odgovor na opomin Evropske komisije; vlada ga bo obravnavala še ta teden.
Odgovor Slovenije na opomin Evropske komisije po Žerjavovih pojasnilih nosi oznako "interno", zato ga minister ne more komentirati. Lahko pa povem, da je sedanji vinjetni sistem cestninjenja za nas nediskriminatoren in da smo to (spet) zapisali v odgovoru na uradni opomin," je povedal Žerjav.
Medtem ko bo Slovenija po zagotovitvah ministrstva za promet Evropski komisiji v zvezi z vinjetami odgovorila v roku, torej do nedelje, pa v Darsu že pripravljajo izračune morebitnega vpliva uvedbe vinjet za krajši čas. Po prvih analizah bi ob uvedbi sedemdnevne vinjete, ki ne bi smela biti cenejša od 15 evrov, in ob nespremenjenih cenah polletnih in letnih vinjet to pomenilo izpad prihodkov.
Kot navajajo v Družbi za avtoceste v RS (Dars), bi se prihodki iz naslova vinjet v tem primeru zmanjšali za približno 20 milijonov evrov oziroma za petino. Zaradi izpada prihodkov bi se moral Dars lotiti drugih virov za zagotavljanje finančne vzdržnosti družbe.
V primeru uvedbe vinjet za krajši čas in nespremenjenih cenah polletnih in letnih vinjet bi Dars moral razmisliti o delni povrnitvi namenskih sredstev (bencinski tolar), refinanciranju obveznosti in zamiku plačil v prihodnosti (kar je za tovrstne infrastrukturne projekte z medgeneracijsko naravo mogoče), krčenju letnih planov investiranja, prenosu dela dolga v proračun (npr. za investicije zunaj avtocestnega omrežja), dvigu cestnin za tovorni promet ipd.
Ob uvedbi vinjet za krajši čas bi lahko prišlo tudi do podražitev polletnih in letnih vinjet (za polletno je treba odšteti 35 evrov, za letno pa 55 evrov). Če se sistem ne bo spremenil, bo tako treba letne vinjete podražiti na okoli 125 evrov, polletne pa na okoli 80 evrov.
Kot je znano, je Dars sicer do 30. junija letos pobiral cestnino na cestninskih avtocestah in hitrih cestah na klasičen način, to je na cestninskih postajah in razredih od R1 do R4. V tem obdobju so iz tega naslova pobrali 91,2 milijona evrov neto cestnine.
S 1. julijem je za osebna vozila in motorna kolesa začel veljati vinjetni sistem cestninjenja, s čimer se je začelo pavšalno cestninjenje, to je s cestninskimi nalepkami (vinjete). Dars je do 30. septembra skozi prodajne kanale prodal okrog 2,1 milijona vinjet. S tem je zabeležil denarni priliv v neto višini 61,5 milijona evrov.
Skupaj s tovornimi vozili, ki so tudi po 1. juliju plačevala cestnino na klasičen način (od 1. julija do 30. septembra priliv okrog 24 milijonov evrov), je Dars do konca septembra po preliminarnih ocenah iz naslova cestnin pridobili priliv v skupni neto višini 176,7 milijona evrov. To je približno toliko, kot so znašali prihodki iz tega naslova v letu 2007, pojasnjujejo v Darsu.
Glede na pričakovanja in projekcije Dars do konca leta pričakuje še okoli 25 milijona evrov cestninskih prilivov iz naslova tovornih vozil in prodajo približno 100.000 kosov vinjet (priliv 2,9 milijona evrov) oz. skupno 2,2 milijona kosov vinjet. "Če bi se naša pričakovanja uresničila, bomo poslovno leto 2008 zaključili z neto denarnim prilivom iz naslova pobranih cestnin v višini 204,6 milijona evrov," navajajo v Darsu.
Dars ob tem poudarja, da narava vinjet zahteva njihovo računovodsko razmejevanje z vidika prihodkov, kar pomeni, da navedeni znesek pomeni neto denarni priliv za Dars, ne pa hkrati tudi prihodek, ki ga bo družba izkazala v izkazu poslovnega izida za leto 2008. Slednji bo zaradi navedenega nekoliko manjši in bo po predvidevanjih znašal okoli 198 milijona evrov ter bo tako za okoli 13,3 odstotka višji kot v letu 2007.