O Qutbismu
Posebej naj opozorim na to, da se napadi 11.9. in še številni drugi podobni po svetu od Evrope, Balija, Indije, Afrike, Bližnjega vzhoda itd. popolnoma ujemajo z religiozno-teokratično ideologijo imenovano Qutbism, po islamističnem ideologu in vidnemu članu Muslimanske bratovščine Sayyidu Qutbu. To je različica islama za katerega se zavzemata talibanski mula Omar t.i. kalif in njegov priženjeni sorodnik Osama Bin Laden ter še številni drugi njima podobni. Muslimanska bratovščina je bila ustanovljena konec 20. let prejšnjega stoletja. Njen cilj pa je bil obnoviti v tedaj koloniziranih muslimanskih državah vladavino šeriatskega prava, tudi nad tamkajšnjimi nemuslimani kajpada. Sama bratovščina se drži načela, ki ga zagovarjajo t.i. zmerni muslimani, da je potrebno v določeni družbi najprej doseči 50%, za kar si je treba seveda vztrajno prizadevati, potem pa da imajo pravico to družbo islamizirati in narediti za teokracijo, pod vladavino šeriatskih zakonov. To je stališče večine današnjih muslimanov povsod po svetu, razen tistih, ki so, kot pravijo islamisti okuženi z drugimi idejami, kot nacionalizmom, sekularizmom, demokracijo, socializmom... Že preden se doseže 50% pa pogosto zahtevajo šeriatsko pravo za muslimane, kot vplivne, čeprav ne vedno zelo številčne manjšine ( zadnja primera Kenija in Tajska ). Vsaka nemuslimanska dežela je področje nizkointenzivnega ideološkega in političnega konflikta po defoltu, pri čemer ni važno ali je imela v preteklosti z islamskim svetom kakšne konflikte ali ne, čeprav ti konflikti iz preteklosti stvari seveda lahko potencirajo.
No, Qutbism pa gre še dlje od tega. Prizadevanje za islamizacijo sveta se mora po njegovem vrniti v čase, ko je bil islam še velesila in se zgledovati pa tradiciji kalifov. Zato se je tudi mula Omar razglasil za kalifa. Kalifi pa so imeli pravico napovedovati neobrambne t.i. svete vojne in so to počeli 1.200 let na raznih koncih sveta, tako na zahodu, v Afriki, kot na vzhodu, zlasti proti Indiji in sr. Aziji. Muslimanske svet je bil po 1. svet. vojni, ko je Ataturk odstranil zadnjega turškega kalifa, prikrajšan za to vlogo ( še pred prevratom so turški islamisti izvedli genocid nad Armenci ). Del današnjih muslimanov je prepričan, da je potrebno to obnoviti tudi v današnjem času, še posebej za to, ker imajo današnji čas za čas t.i. ignorance in ga primerjajo s časom, pred nastopom preroka Mohameda, ko naj bi bil svet nerasvetljen.
Civilisti, ki umirajo v takšnih napadih nikakor niso za to vrsto islamistov nedolžni, prvič zato, ker so neverni in noben, ki zavrača spreobrnitev ni nedolžen, drugič, ker volijo in podpirajo anti-islamistične vlade, ki zavračajo islamsko teokracijo in tretjič zato, ker nasprotujejo džihadu oz. t.i. sveti vojni in včasih tudi podpirajo države, ki so z muslimani v vojni - tu je zlasti izpostavljen konflikt v Palestini, pa tudi v Kašmirju ali pa podpora ZDA arabskim režimom t.i. zmernim muslimanom, o katerih sem prej pisal, kar pomeni z drugo besedo podpiranje ''režima krivovercev in korumpirancev'' in omogočanje le tem, da ostanejo na oblasti, vrhu tega, ti t.i. krivoverski režimi še sodelujejo v nekaterih strateških pogledih s politiko glavnega centra brezboštva ZDA. Lahko pa civilisti tudi včasih predstavljajo nekaj, čemur bi mi rekli kolateralna škoda, če so npr. otroci ( vsi otroci se smatrajo, kot izvorno muslimani, šele starši jih ''zapeljejo'' na napačno pot ) ali morda muslimani sami. Cel kup fatev oz. verskih sodb različnih radikalnih islamistov o tem pove zelo natančno, da so legitimne tarče tudi civilisti-neverniki in da se ne more šteti za greh, če obenem nenamenoma oz. kolateralno umre tudi kdo nedolžen.
Qutbistična strategija t.i. kalifa Omarja v Afganistanu
Talibani sicer nikoli niso bili legalna oblast v Afganistanu, ker so jih kot takšne priznavali samo v Pakistanu, ki jih je za svojo anti-indijsko koalicijo tudi postavil na noge in v S. Arabiji, kjer vlada teokratski režim sličen njihovemu. Vsi drugi so imeli za legalno oblast mudžahedine iz Sev. zveze. Drž. vojna med različnimi frakcijami mudžahedinov, ki je izbruhnila po odhodu sovj. okupacijskih sil je trajala še tudi leta 2001, ko je prišlo do ameriške intervencije. Vodja talibanov mula Omar, ki je tudi priženjeni sorodnik Bin Ladna se je oklical za kalifa, kalifi pa imajo v islamu pravico napovedovati neobrambne svete vojne. To dejstvo je postalo nekoliko pozabljeno, ker kalifov nekaj desetletij ni bilo. Zadnjega turškega kalifa je namreč odstranil po 1. svet. vojni Ataturk, še prej pa so turški islamisti izvedli genocid nad Armenci. Borba za kalifat nima nobene veze z obrambo ima pa vezo z islamistično revolucijo, ki je bila usmerjena zlasti na tri konce:
1. Proti nekdanjim ruskim republikam s pretežno muslimanskim, a sekulariziranim prebivalstvom ( Uzbekistan, Turkmenistan, Tadžikistan, Kirgizija ), ki so vsaj delno še vedno pod ''varuštvom'' Rusije. Zato je Rusija tudi podpirala z orožjem sev. zavezo proti talibanom, čeprav so bili v sev. zavezi zbrani največji protagononisti boja zoper Sovjete.
2. Proti Izraelu in ZDA, pri čemer je bil cilj doseči uničenje Izraela in mobiliziranje muslimanskiih množic po celem svetu okoli tega vprašanja, da se ustvari enotna fronta. ZDA so bile tudi ovira, da se ne more vreči za radikalne islamiste ''korumpiranih arabskih režimov, ki so preveč prozahodni''.
3. Proti Indiji in to ob podpori Pakistana, da se doseže aneksija Kašmirja in da se razširi islamska država še v druge dele Indije, kajti ozemlja, ki so bila nekoč zasedena z džihadom, naj bi bila za vedno dana od boga muslimanom v vladanje. Isto velja tudi za Španijo in Balkan ipd.