Screenshot_2 Svet24.si

Umrl je Božidar Lapaine, hrvaški oblikovalec ...

fantka Svet24.si

Drobna zadovoljstva vodijo v prostor neskončnih ...

1663812312-036mv Necenzurirano

Kakšna stavka? Največja zasebna klinika podira ...

janez janša, shod Reporter.si

Kdo ima koga za norca? Janša, večkrat v ...

slovenija odbojka najdic planinsec af Ekipa24.si

Kaj se dogaja v slovenski reprezentanci?! Novi ...

skrito-v-raju Njena.si

Edvard Steiner: srčen človek ali velik ...

novak djokovic Ekipa24.si

Je zaradi tega počilo med Đokovićem in ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

O konkurenčnosti in okolju

Deli na:

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić nasprotuje temu, da bi se konkurenčnost podjetij povečevala na račun vpliva na okolje. "Če se do okolja ne obnašaš pravilno, pa ti to morda povečuje konkurenčnost, ni dobra praksa," je v pogovoru za STA dejal Žarnić. Meni, da je z vidika razvoja njegov resor glede na "zelene" trende pomemben.

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić nasprotuje temu, da bi se konkurenčnost podjetij povečevala na račun vpliva na okolje. "Če se do okolja ne obnašaš pravilno, pa ti to morda povečuje konkurenčnost, ni dobra praksa," je v pogovoru za STA dejal Žarnić. Meni, da je z vidika razvoja njegov resor glede na "zelene" trende pomemben.

Katere so prednostne naloge ministrstva?

Prioritete so izvajanje sanacije kakovosti zunanjega zraka, priprava načrtov upravljanja z vodami in izgradnje javne vodne infrastrukture do leta 2020, ravnanje s komunalnimi, nekomunalnimi in radioaktivnimi odpadki, intenziviranje priprave prednostnih državnih prostorskih načrtov, intenzivno izvajanje kohezijskih projektov na področju okolja, dokončanje projekta množičnega vrednotenja nepremičnin kot osnove za pripravo obdavčitve. Letos bo Geodetska uprava RS (Gurs) obvestila lastnike nepremičnin. Na osnovi pripomb bodo pripravljeni modeli vrednotenja. Pričakujemo, da bo jeseni 2010 sprejeta uredba o določitvi modelov množičnega vrednotenja.

Pri obveščanju prihaja do zamud. Gurs za obveščanje potrebuje še 1,95 milijona evrov. Kdaj jih bo vlada odobrila?

Vlado bomo vprašali, ali lahko ta sredstva čim prej dobimo.

Kakšen je po vašem mnenju posluh za vprašanja vašega resorja na ravni vlade?

To je zelo lahko vprašanje. Ko sva bila prvič s predsednikom vlade pred kamerami, je lepo rekel, da je bilo mogoče mnenje, da to ministrstvo ni toliko pomembno, da pa je zelo pomembno in visoko na prioritetah. Če pogledate trende po svetu - zeleno, tudi komisar Potočnik je rekel, da bo Evropa zelena ali pa je ne bo. Vse to gre v prid našemu ministrstvu. Mislim, da smo pomembni. Po številu nas je dovolj, tudi kader je dovolj strokovno kakovosten. Koliko smo prišli na "svetlobo dneva", je pa druga zgodba.

Kako je okoljski vidik zastopan v izhodni strategiji?

Izhodne strategije so razvojno naravnane. Kolikor sem se z njo seznanil, sem razmeroma zadovoljen. Zato ker čutim določen premik. Prvi premik je že to, da je predsednik vlade javno povedal, da tega področja nima za "B-področje", ampak da je med "A-področji". Res je, da mogoče ni državotvorno v klasičnem pomenu, mislim pa, da je državotvorno v neklasičnem pomenu. Če govorimo o državotvornosti z vidika obrambe, policije in podobno, je tudi naša skrb za okolje državotvorna skrb.

Tem temam je v izhodni strategiji namenjenega sorazmerno malo prostora.

Kakor jo berete.

Omenjene so na splošno.

Moja naloga bo, da skušam to splošnost skupaj s svojimi strokovnjaki artikulirati in biti toliko "tečen", da spravimo naše zadeve v ta okvir. Za raziskovalca - kar sem in bom - je inovativnost zelo pomembna stvar za naše področje. V izhodni strategiji je med pomembnimi temami vlaganje v znanje, izkoriščanje znanja. Slovenija je pri raziskavah in razvoju na evropski ravni zelo močna, imamo odlične strokovnjake. Če bom dovolj pametno ravnal in dovolj zahteval, me ni strah, da ne bi bilo odziva.

Del izhodne strategije je tudi umeščanje infrastrukture v prostor. Tu se pojavljajo težave.

Zakon o umeščanju prometne, energetske in vodne infrastrukture v prostor se pripravlja. Trenutno poteka priprava 83 državnih prostorskih načrtov. Glavna težava je umeščanje omrežij in objektov v prostor, ki je prepočasno. Med problemi je tudi črpanje evropskih sredstev in sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, ki nam omogoča bolj pravične cene oz. odškodnine za nepremičnine, ki so lahko težava za infrastrukturo.

Omenjena je možnost t.i. predhodnega urbanističnega preizkusa, ki bo investitorjem omogočil, da dobijo zagotovilo o možnosti izgradnje projekta, preden bodo kupili zemljišče in začeli z investiranjem.

Zame je to logično vprašanje. Kot investitor želite ugotoviti, ali bo vaš kompleks morda na arheološkem nahajališču. Te stvari so zanimive, vendar ne vem, kako se da rešiti finančno težavo. Strokovne priprave so potrebne, vendar terjajo čas in denar. Ne znam odgovoriti, kaj je naša vloga pri tem - ali kdo pričakuje, da bo to financiralo ministrstvo?

Govora je o tem, da se je treba odpreti za tuje investicije.

Ali bi vi kot davkoplačevalec del svojega davka pripravljeni dati za to, da bo tuji investitor oproščen dela svojega stroška?

Če računam na to, da bom čez čas dobil povrnjeno, mogoče da.

Ali ste prepričani, da boste dobili povrnjeno?

Prepričan ne.

No, vidite. To so dileme, ki jih imamo tudi mi. Govoriva kot dva davkoplačevalca. Ne poznam še dovolj tega, da bi lahko ministrsko kvalificirano odgovoril, je pa to moje razmišljanje.

Kaj so za vas kot gradbenika na področju urejanja prostora težave, ki bi jih bilo treba urediti?

Vedno me je žulil problem gradbenih dovoljenj. Kot gradbenik bom povprašal, kako se dajo te stvari pospešiti.

Slovenija pri izpolnjevanju zavez po zmanjšanju izpustov zamuja.

Velik del izpustov je tovorni promet. Eni so domači in jih lahko uravnavamo z našimi predpisi. Drugo so izpusti, ki jih dobimo s tovornim prometom. Sprašujem se, kako urediti to, da bodo na naših cestah vozila, ki manj onesnažujejo.

Vendar ima tudi marsikatero podjetje več izpustov kot emisijskih kuponov.

O tem se bo treba pogovarjati tudi na ravni občin in podjetij. Vendar pa ne vem, ali si neko podjetje, ki je uspešno le zato, ker lahko zelo veliko onesnažuje, pa zadev ne spremeni, dolgoročno zasluži, da obstaja.

Ali je lahko zaradi omejitev pri izpustih konkurenčnost slovenskih podjetij ogrožena?

Če se do okolja ne obnašaš pravilno, pa ti to mogoče povečuje konkurenčnost, ni dobra praksa. Ministrstvo mora za to skrbeti. Gotovo ne bom za to, da se konkurenčnost povečuje na račun vpliva na okolje. V končni fazi bomo vsi plačali tiste milijone kazni. A sedaj naj bi jaz, kot davkoplačevalec, plačal kazen za nekoga, da bo lahko konkurenčen na trgu? Ne vem, če je to dober model.

Kako je s pobiranjem okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijami CO2?

Slovenija ima iz tega letno okoli 30 milijonov evrov prihodka, ki gredo v integralni proračun. To je 15 evrov na prebivalca. Okoljsko ministrstvo je zahtevalo, da so te številke višje. Pripravilo je predlog, da bi se 0,02 evra na liter pogonskega goriva namenilo za nakup kjotskih enot. S tem bi skupaj z omenjeno dajatvijo prišli na okoli 50 evrov na osebo letno.

Vendar so trošarine že občutne. Vsi bi bili zeleni, da pa ne bi nič stalo. Možno je, da se tistih 0,02 evra ali vzame iz trošarine in nameni za "zeleno" - verjetno finančno ministrstvo ne bo zadovoljno - ali pa dobi dovolj politične volje in pomoči medijev, da povečamo ozaveščenost voznikov, da dva centa na liter le ni tako veliko, če prispevamo za okolje.

Slovenija je v več postopkih pred Evropsko komisijo. Kje so razlogi?

Delamo na tem. Kolege bom zaprosil za rokovnik in mi bodo dovolj natančno pojasnili, do kam smo prišli in kakšne so napovedi na teh področjih.

Napovedali ste, da boste povečali učinkovitost ministrstva. Ali načrtujete kakšne zamenjave?

Najprej bomo pogledali, kaj se da narediti z notranjimi prerazporeditvami. Mogoče so voditelji kakšnih timov že malo utrujeni in bodo mogoče hoteli zamenjavo. Sicer pa mislim, da vsak, ki tukaj dela, v startu dela najbolje, kar more. Ko bom prepričan v nasprotno, bom ukrepal. Vnaprej o nikomer ne dvomim. Na terenu bomo vpeljali novo orodje - službo odzivnosti -, kjer bomo dobivali odzive na naše ukrepe.

Vlada je v četrtek naročila pripravo dokumentacije za tožbo proti Italiji zaradi plinskih terminalov. Odziv iz Bruslja je bil, naj se državi skušata dogovoriti dvostransko. Vaš predhodnik je dvomil, da lahko do dogovora pride.

V štirih letih je bilo veliko pogovorov in pričakovanj, ki pa na italijanski strani niso bila izpolnjena. Nismo rekli, da se ne bomo naprej pogovarjali. Vendar glede na izkušnje ne pričakujemo veliko. Ugotovili smo, da italijanska stran Slovenije ne jemlje dovolj resno.

Kako gledate na projekt plinskega terminala v Kopru v povezavi z elektrarno?

Mislim, da se ne moremo o teh stvareh pogovarjati tako, da mi nekaj bi, oni pa ne. Veliko idej je v zraku, vendar ta ideja še ni prišla do okoljskega ministra.

Aktualna sta projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (Nek).

Malo sem vesel, da to ni samo naš problem, da je težišče na ministrstvu za gospodarstvo, bo pa okoljski vidik naš problem. Pri Teš 6 so v okoljskem poročilu ugotovili, da ne bo čezmejnega vpliva, obremenitev v Sloveniji bo v primerjavi s sedanjim stanjem manjša. Ne govorim pa še o tem, kaj to absolutno pomeni. Verjetno bodo potrebne še nekatere analize, ampak, če gledamo relativno, bo izpustov manj. Projekt Nek 2 se bo šele presojal v okviru celovite presoje vplivov na okolje. Strokovno so različna tehtanja. Pri nuklearkah je tako: če dela v redu, ni težav, če ne dela v redu, je katastrofa.

Kakšna je po vašem sprejemljivost jedrske energije?

Lahko povem svoje osebno mnenje. Izkoriščanje jedrske energije poteka že nekaj časa, znanje se razvija v smeri varnosti. Če imate potencialno problematičen objekt, je gotovo manj tveganja, če ga naprej vzdržujete, obnavljate, posodabljate, kot če ga zaprete. Torej zagotoviti čim daljšo eksploatacijsko dobo.

Veliko se omenja vetrne elektrarne. Primer na Volovji rebri se vleče že dolgo.

Seveda je zelena energija neka paradigma. Ko pa začnemo seštevati, koliko dobimo ven za koliko, je druga zgodba. Tehnične in ekonomske stvari so merljive, pri vplivih na okolje se začne velika težava in so to zelo občutljive zadeve. Zanimivo je, da govorimo o zeleni energiji, ki pa za okolje ni sprejemljiva.

Kdaj bodo pripravljeni ukrepi za ureditev ločenega zbiranja odpadkov?

Kolikor vem, zadeve intenzivno tečejo. Skušal bom loviti roke, ki nam jih je računsko sodišče postavilo. Jaz štejem tri mesece, odkar sem postal minister. Mislim, da je stvar obvladljiva.

Kot ministrstvo bomo sodelovali tudi pri akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu. S takšnimi akcijami, ki so zelo pomembne, saj odpadke odlagajo državljani, se da veliko narediti, ne bomo pa rešili vseh problemov. Vzgajati je treba starše, da bodo lahko vzgajali otroke.

Omenjali ste možnost plačila za vračanje embalaže.

To je del omenjenega projekta, ki se s čistilno akcijo ne bo končal. Je pa treba urediti v predpisih, pa tudi z izvajalci in na stroškovni ravni. Ta projekt je meni osebno zanimiv, čeprav morda ni najvišja prioriteta, je pa z vidika vzgoje zelo pomemben.