Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je za STA povedala, da se ne strinja s premestitvijo na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, saj je bila leta 2003 že premeščena za dve leti. Za pravno mnenje je zaprosila tudi ministra za pravosodje Aleša Zalarja, ki ji je pritrdil, je povedala.
"Minister Zalar mi je pritrdil, da lahko začasna premestitev višjega ali vrhovnega tožilca na nižje, okrožno tožilstvo traja le dve leti," je dejala Nussdorferjeva.
Po ukrepu generalne državne tožilke Barbare Brezigar s konca septembra morata od 12. oktobra Nussdorferejva in višja državna tožilka Marjetka Krevs dvakrat na teden hoditi na obravnave tudi na okrožno državno tožilstvo, medtem ko preostale dni še vedno delata na pritožbenem oddelku vrhovnega državnega tožilstva.
"Začudilo me je, da sem spet premeščena, saj sem bila za dve leti že premeščena leta 2003 in sem menila, da sem svojo kvoto v karieri že izpolnila," je poudarila. Pojasnila je, da je bila na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani novembra 2003 premeščena na prošnjo tedanje generalne državne tožilke Zdenke Cerar.
Po njenem mnenju je tudi diskriminatorno, da je bila za tokratno premestitev znova določena ona.
Minister Zalar ji predlaga, da vloži upravni spor, vendar pravi, da ni "človek pravd". Meni, da bi se moral zakon o državnem tožilstvu dopolniti in določiti, da po dveh letih premestitve o vnovični premestitvi odloči pristojni minister ali pa je vnovična premestitev možna le v soglasju s tožilcem.
Državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Boštjan Škrlec meni, da je tožilca mogoče znova premestiti le, če na tožilstvu ni mogoče zagotoviti normalnega delovanja z že obstoječimi kadrovskimi viri in če so bili za maksimalno dobo dveh let že premeščeni tudi vsi drugi tožilci, poroča današnji Dnevnik.
Z vrhovnega državnega tožilstva so za STA pisno pojasnili, da sta bili Nussdorferjeva in Krevsova delno in začasno premeščeni na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani v pomoč tožilcem na tem tožilstvu, saj so bili slednji "močno obremenjeni z naroki za glavne obravnave in zaslišanja ter opravili v dežurni službi".
Na državnem tožilstvu se je povečal pripad zadev, število narokov in tudi število aktivnosti v dežurni službi v primerjavi z enakim obdobjem lani, medtem ko se je pripad zadev na pritožbenem oddelku vrhovnega državnega tožilstva v enakem obdobju v primerjavi z letom prej zmanjšal, pojasnjujejo.
V času, ko bosta višji tožilki pomagali na okrožnem tožilstvu, pa sta "v veliki meri razbremenjeni dela na pritožbnem oddelku vrhovnega državnega tožilstva". Ob tem na vrhovnem državnem tožilstvu zagotavljajo, da v kolikor se bo po šestmesečnem roku izkazalo za potrebno in možno, bodo naslednjih šest mesecev tožilcem na prvi stopnji na enak način pomagali drugi tožilci pritožbenega oddelka vrhovnega državnega tožilstva.
Sicer pa na vrhovnem državnem tožilstvu poudarjajo še, da so takšne premestitve v skladu s predpisi ter so "omejene na določeno obdobje in tako bo tudi tokrat". Spominjajo, da so bili na enak način kot omenjeni tožilki delno in začasno na okrožna tožilstva premeščeni tudi nekateri višji državni tožilci na njihovih zunanjih oddelkih, nekatere od teh premestitev pa so še danes v veljavi.
Po drugi strani opozarjajo, da začasnost premestitve ne pomeni, da je takšna premestitev "mogoča le enkrat v celotni službeni karieri, ki traja več desetletij". Državni tožilci so, kot navajajo, tudi v preteklosti na ta način pomagali kolegom na prvi stopnji. "Tudi etična zaveza in pripadnost poklicu državnim tožilcem nalagata pomoč bolj obremenjenim kolegom," menijo in dodajajo, da tudi sicer višji državni tožilci "v kar nekaj primerih" opravljajo delo državnih tožilcev na prvi stopnji skozi daljše obdobje. Tudi v bodoče bo generalna državna tožilka Barbara Brezigar v okviru svojih pristojnosti "skrbela, da bo pomoč nudena, kjer bo potrebno", še navajajo.