V Novi Sloveniji nasprotujejo spremembi zakonodaje, ki bi arhivsko gradivo SDV ponovno opredelila kot tajno in nedostopno. Gre namreč za gradivo teroristične organizacije, ki je delovala v času neke druge države, zato z Republiko Slovenijo nima nobenih povezav in ne bi smeli ščititi dejanj nekdanje totalitarne države, menijo v NSi.
To je po pisanju NSi evropska in civilizacijska norma, ki se je, za razliko od drugih evropskih držav, očitno samo v Sloveniji ne zavedamo dovolj. Zato kot državljani demokratične Slovenije v NSi zahtevajo, da se ne zapira arhivov pred javnostjo, temveč, da se objavijo imena tistih slovenskih politikov, ki so pred letom 1990 sodelovali s Službo državno varnosti (SDV), so zapisali v sporočilu za javnost.Vse bolj pa se v NSi ob prizadevanjih vladne koalicije na eni strani in molku najvišjih predstavnikov države na drugi strani, potrjuje sum, da se skrivajo za zapiranjem arhivov posamezniki na visokih položajih. Ali morda na tak način želijo preprečiti, da se raziščejo zločini teroristične organizacije SDV in odgovornost (takratnih) vodilnih politikov, med drugim tudi okoliščine za atentat v Velikovcu, se sprašujejo v tej zunajparlamentarni stranki.
V NSi ugotavljajo, da je bila leta 1991 storjena napaka, ko Slovenija po zgledu ostalih nekdanjih komunističnih držav ni naredila lustracije za vse politične, sodniške in tožilske funkcije. Tako je danes Slovenija pogosto žrtev totalitarne preteklosti nekaterih slovenskih politikov in njihovih teženj po prikrivanju preteklosti in spreminjanju zgodovinskih dejstev, so prepričani v NSi.