Kriminalisti zaradi korupcije pri nabavi žilnih opornic obiskali največje bolnišnice

V hišnih preiskavah kriminalisti iščejo dokaze za utemeljitev sumov storitve več kaznivih dejanj nedovoljenega sprejemanja daril in nedovoljenega dajanja daril, ki so povezana s postopki javnega naročanja medicinskega materiala. Kot so še dodali na policiji, predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo.

Iz Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so že pred informacijami s policije sporočili, da pri njih poteka hišna preiskava NPU v zvezi z žilnimi opornicami. Preiskava naj bi pri njih potekala zoper štiri zaposlene na oddelku za kardiologijo in angiologijo, več podatkov pa zaradi preiskave za zdaj niso posredovali.

Hišne preiskave potekajo tudi v UKC Ljubljana in celjski splošni bolnišnici, kar so za STA potrdili v obeh zdravstvenih ustanovah. Ob štirih osebah v Mariboru naj bi preiskava potekala tudi zoper enega od zaposlenih v celjski bolnišnici ter zoper enega nekdanjega in enega še vedno zaposlenega v UKC Ljubljana.

Po poročanju portala Siol v UKC Maribor preiskujejo štiri osumljene zdravnike v zvezi z žilnimi opornicami. V UKC Ljubljana pa sta po Siolovih informacijah osumljena nekdanji vodja nabave Bojan Uran in nekdanji vodja katetrskega laboratorija Darko Zorman.

Parlamentarna preiskovalna komisija je sicer na začetku tega leta ugotovila sum, da naj bi prihajalo med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji do kartelnih dogovarjanj ter da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih od 2007 do 2016 omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic.

Kot je ob predstavitvi končnega poročila pojasnila takratna predsednica preiskovalne komisije Jelke Godec (SDS), naj bi obstajal tudi sum, da so določene osebe v bolnišnicah zahtevale od dobaviteljev plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic in s tem ravnale nezakonito.

Poleg tega je komisija ugotovila, da naj bi bili vsi ministri za zdravje od leta 2003 do leta 2016 objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu. Donedavna ministrica Milojka Kolar Celarc pa naj bi bila subjektivno odgovorna za opustitev potrebnih ukrepov.

Komisija je prav tako pristojnim organom predlagala, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo Specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana ter sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča.

Predlagala pa je tudi, naj raziščejo sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi za nekdanjega vodjo nabave v UKC Maribor Petra Weissensteinerja.