Skrajni čas bi bil, da bi novinarji sami ustanovili nek medij, v katerem bi delali preiskovalne zgodbe in kjer bi za pomoč zaprosili svoje bralce, je v pogovoru za Mladino dejala medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin. Ampak za to je potreben pogum, novinarji pa so strahopetna sorta ljudi, vsaj kar se tiče urejanja lastnega položaja, dodaja.
Predstojnica oddelka za medijske študije na koprski Fakulteti za humanistične študije opozarja, da mediji poročajo o marsičem in razkrivajo številne nepravilnosti, "edini tabu pri njihovem poročanju je dogajanje v samih medijskih hišah".Meni, da je novinarstvo zelo podobno propadajoči tekstilni industriji. "A zakaj se ta ista delavka v medijski industriji v nasprotju z delavko v tekstilni industriji ni pripravljena boriti za svoje pravice? Če ni sprejemljivo, da imamo slabo plačane in izkoriščane delavce v tekstilni, kovinarski in še kateri industriji, zakaj potem to ni sprejemljivo tudi v novinarstvu?" se sprašuje.
Opozarja, da je očitno, da je denar postal tisti, ki določa, kaj bo novica, kdaj bo predstavljena in kako. "Svet na Kanalu A pa je po mojem mnenju ogledalo slovenskega novinarstva in točka, na kateri bi se moralo to vprašati, kaj počne," je dejala.
"Kriteriji, ki jih postavlja ta oddaja, počasi postajajo kriteriji, ki se selijo v druge oddaje in programe. Prihodnost informativnega programa tako postaja utripajoča lahkotnost grafik, zgodb, ki nimajo nobene globine, velikih afer in pravične zmage malega človeka nad sistemom," pravi.
Tisto, za kar se je vredno boriti, so po njenih besedah javni mediji. Toda namesto da bi varovali vrednoto javnih medijev in se borili zanje, se ta hip ukvarjamo s popolnoma preživelimi medijskimi modeli, meni.
Prej ali slej se bomo po njenem mnenju znašli v trenutku, ko bodo ZDA ustvarile nov medijski ekosistem, mi pa bomo propadali v obstoječem. "Ta hip drsimo v komercialni medijski model, ki ga je Amerika zdaj v bistvu zavrgla," opozarja.
Všeč ji je ideja, da bi naredili medijske zadruge, v katere bi vlagali skupaj, kot kolektiv. Dodaja pa, da teh razprav, vizij, pri nas ni. "Vedno znova reguliramo medijsko zakonodajo, odpravljamo anomalije, ki so nastale pri prejšnjih spremembah, in ne razmišljamo, kaj bo čez pet let. Ampak čez pet let ne bomo potrebovali medijskega zakona, ker ne bo več česa regulirat," je prepričana Bašić Hrvatinova.
