V mesecu dni, odkar ste prevzeli položaj v. d. direktorja UKC Maribor, ste se najverjetneje že seznanili z vsemi podrobnostmi delovanja te ustanove. Se vam še vedno zdi, da boste lahko obvladali situacijo, ki se je še na začetku tega leta zdela nevzdržna?
V to verjamem, drugače se ne bi odločil za to pot v Maribor. Ekipa je nekoliko osvežena, v kratkem bo popolna, tako da sem prepričan, da bomo zmogli ta izziv in da bodo rezultati takšni, da bodo zadovoljni v prvi vrsti bolniki, v drugi vrsti zaposleni in v tretji vrsti ministrstvo in širša lokalna skupnost.
Ob prevzemu vodenja bolnišnice ste dejali, da se boste najprej lotili reševanja kadrovskih težav. Ste že sprejeli kakšne konkretne ukrepe?
Pomanjkanje zdravnikov je pereč problem in če želimo pomagati bolnikom kakovostno in varno ter tako, da skrajšamo čakalne dobe, je treba ekipam, ki delajo, omogočiti nekoliko spremenjen sicer okostenel plačni sistem, ki ga imamo v državi. Če se bo dodatno spremenilo tudi podeljevanje specializacij, smo na zelo dobri poti, da se sistem v celoti stabilizira, kar se kadrov tiče, v petih ali šestih letih. Če pride do nekaj ključnih sprememb tudi v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter zakonu o zdravstveni dejavnosti, pa še boljše.
Je bilo kaj takega, kar ste lahko spremenili že v tem prvem mesecu dni na položaju? Recimo ustavili odhode zdravnikov iz UKC Maribor?
Sprejeli smo že kar nekaj ukrepov. Menim, da zdaj manj zdravnikov razmišlja o odhodu. Z nekaterimi, ki so odšli, sem se pogovoril in nekateri že nakazujejo interes, da se vrnejo. To si štejem za uspeh. Šele 30 dni sem na položaju in mislim, da so to signali, da delam dobro in da je moja usmeritev pravilna. Tudi pogovori, ki jih imam s predstojniki, strokovnim svetom in posameznimi zdravniki, nakazujejo na to, da so pripravljeni sodelovati. Igramo z odprtimi kartami. Seznanjeni so z možnostmi nagrajevanja za delo preko polnega delovnega časa oziroma za posebne programe in tukaj so presenečeni predvsem nad tem, da z njimi operiram s številkami, kakršne pač so.
Kje vidite glavni razlog, da prejšnje vodstvo tega ni uspelo doseči?
Težko sodim, kaj je bil pravi vzrok za upor. Primarij Gregor Pivec je naredil ogromno za ta klinični center in Maribor. Bilo pa je nekaj majhnih odklonov, ki so morda bili reševani nekoliko neposrečeno, a verjetno pravilno v tistih razmerah. Ne želim se ozirati nazaj, ampak želim naprej graditi s tistim, kar sem se v devetih letih v Slovenj Gradcu naučil. Tudi sam sem imel tam nekaj težav z zdravniki, a ko so spoznali dejstva, številke, prihodke, stroške, smo se dogovorili. Vsak je stopil korak nazaj in od tam naprej smo iskali rešitve, s katerimi bi bili vsi zadovoljni. Takšen princip dela je tudi tukaj. Predstavim, koliko si bolnišnica lahko privošči, kje lahko skupaj varčujemo, kako varčevati pri stroških materiala, in če bo tukaj podpora v naslednjih mesecih, lahko zagotovo zmanjšamo pritisk odhoda zdravnikov in popolnoma zapolnimo vrste.
Ali hrvaški anesteziologi še prihajajo v Maribor?
Še, saj je čas dopustov in se tudi naši zdravniki morajo odpočiti. Hkrati še vedno čakamo na dogovor glede anesteziologov iz UKC Ljubljana, da bi ti sodelovali z nami, kot to počnejo anesteziologi iz drugih slovenskih bolnišnic. To bi bilo za nas vsekakor boljša rešitev kot pa anesteziologi s Hrvaške. Koliko časa bomo še potrebovali njihovo pomoč, bo znano na začetku avgusta, ko nastopi položaj novi predstojnik oddelka za anesteziologijo, ki ima tudi podporo zaposlenih. Z njim in ostalimi zaposlenimi se bom pogovoril in iskal rešitve, kako delati nekoliko več, a z manjšimi obremenitvami.
Torej ste uspeli pregovoriti ljubljanske anesteziologe, da pridejo pomagat, medtem ko je bilo to na začetku leta še nemogoče? Menda se je zatikalo pri plačilu.
Takrat so bile verjetno kakšne napake v komunikaciji. Pogovarjamo se s tamkajšnjo predstojnico, verjetno pa bomo reševali to z individualnimi pogodbami. Skladno s predpisi smo izdelali izračune. Anesteziologi iz drugih slovenskih bolnišnic, ki že delajo pri nas, so s tem zadovoljni in enako plačilo bom ponudil tudi ljubljanskim anesteziologom. Ničesar ne skrivamo, zakonodaja je tu jasna in ne vem, zakaj ne bi pristali na to.
Ste v pogodbi z Inštitutom za raziskave v medicini tudi sami opazili kaj nezakonitega? Ta teden so vas zaradi nje obiskali kriminalisti.
Nisem pravnik, a pogodba je res nekoliko nenavadna. A pustil bom, da strokovnjaki opravijo svoje delo. Želeli so, da se pripravi določena dokumentacija, ki smo jo večinoma že pripravili. Ostalo se bo pripravilo skladno z našimi zmožnostmi.
Kardiologi so ta teden končno začeli uporabljati novi angiograf. Kdaj jim boste pripeljali še enega, s katerim bodo naposled le lahko začeli skrajševati čakalne dobe?
V sredo sem dobil ustno zeleno luč z ministrstva za zdravje, da nam bodo sofinancirali drugi koronarograf. Še ta teden pošljemo dopolnjen dokument investicijskega programa na ministrstvo in prepričan sem, da bo najkasneje marca prihodnje leto nova naprava začela delati. Medtem pripravljamo tudi dokumentacijo za priznanje posebnega programa s strani ministrstva, da bodo kardiologi lahko delali več izven rednega delovnega časa. Praktično smo se že vse dogovorili, v naslednjih dneh pa naj bi podpisali podjemno pogodbo.
Kdaj pa boste začeli uporabljati obsevalne naprave na oddelku za onkologijo, da se bolnikom ne bo več treba voziti na obsevanja v Ljubljano?
Kolegi z Onkološkega inštituta bodo pri nas začeli delati septembra in s 15. septembrom bomo začeli obsevati prve bolnike. Seveda je treba razumeti, da bo to šele začetek in da bomo začeli delati postopno. Sčasoma bo vedno več bolnikov gravitiralo na naši dve obsevalni napravi. Vzporedno bomo zaposlovali svoje kadre. Jeseni naj bi se zaposlila še ena zdravnica, dve naslednje leto, obenem pa bomo razpisali še vsaj dve ali tri specializacije za to. V štirih do petih letih bo ekipa popolna in bomo povsem samostojni.
Kako je s popolnjevanjem kadrov na drugih oddelkih, npr. na pediatriji in patologiji?
Vse rešujemo. Zdravniško zbornico smo prosili, da se nekaj pediatrom, ki imajo odobreno specializacijo za primarno raven, ob dodatnem letu pri nas prizna specializacija za sekundarno raven. Kar zadeva patologijo, pa v kratkem končata specializacijo dve kolegici, imamo pa tudi srečo, da se končujejo novi prostori za laboratorij na patologiji.
UKC Maribor letos prvič po več letih izkazuje izgubo. Bo izpad prihodkov mogoče nadoknaditi v drugi polovici leta?
Zaenkrat velja, da bomo to poskušali nadoknaditi. Velik del izgube je zaradi tega, ker smo morali plačati napredovanja iz lanskega leta, ki niso bila poplačana v cenah zdravstvenih storitev. Drugi razlog je v tem, da nismo izvedli vsega načrtovanega programa in da nismo opravili nobenega programa na področju radioterapije in obsevanja. To bomo v 30 odstotkih lahko nadoknadili, hkrati bo tempo investicij omejen le na najnujnejše. Tako menim, da bo poslovanje konec leta uravnoteženo. Menim, da lahko znaten delež privarčujemo tudi z nekoliko tršimi pogajanji z dobavitelji zdravstvene opreme in materialov ter premišljeno spremembo organizacije na področju zdravstvene nege in dela zdravnikov v operacijskih dvoranah.
Bodo kakšne spremembe tudi v urgentni službi?
Internistična prva pomoč se 1. oktobra seli v prostore urgence. Tako bo lahko urgentni center polno zaživel in res postal edina vstopna točka za vse nujne bolnike. Čakamo še na podpis dogovora z mariborskim zdravstvenim domom - načelno je že vse dogovorjeno in ko se direktor vrne z dopusta, to podpišemo in začnemo izvajati. Zdravniki zaenkrat ostajajo zaposleni v zdravstvenem domu, mi pa jim refundiramo plačo in začasno enega tehnika, ki ima kompetence za delo v triaži, nato pa se bo to postopno preneslo na urgentni center, skladno z odločitvijo ministrstva za zdravje, podobno kot se je to urejalo za urgentni center v Celju.
Koliko ste še vpeti v delovanje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec?
Enkrat na mesec sem še v pripravljenosti v centru za dializo, saj smo dopuste načrtovali že marca in zdaj ne morem pustiti kolegov na cedilu.