Novi oklepniki za vojsko in lekcija propadlega projekta Patria

Še pred njegovo objavo so se namreč v javnosti pojavile informacije in očitki, da je razpis slabo pripravljen in bi se zaradi tega lahko ponovila afera Patria. Sejo so po posvetovanju prekinili in jo bodo izpeljali 18. septembra.

Na ministrstvu za obrambo so razpis za nakup 56 osemkolesnih oklepnih vozil s potrebno oborožitvijo napovedali že za julij letos. A kot izpostavlja časnik Večer, mora vsebino razpisa obravnavati vrh Slovenske vojske (SV). Če generalštab pod vodstvom generalmajorja Andreja Ostermana načrtov ministrstva za obrambo ne bo podprl, naročila ne bo mogoče izvesti. Po Večerovih navedbah pa želijo v vojski na oklepnikih precej dražjo opremo, odkar je vlada začela dvigovati obrambne izdatke in se k nadaljnjemu dvigovanju obrambnega proračuna zavezala tudi za prihodnja leta.

V vojski namreč želijo, da bi bili novi oklepniki ob mitraljezu in 30 milimetrskem topu opremljeni še s protioklepnimi raketnimi sistemi (Spike) za obrambo pred tanki, medtem ko so načrtovalci razpisa na ministrstvu za tovrstno zaščito na bojišču predvideli znotraj vsake bataljonske skupine vod štirikolesnih vozil, opremljenih z raketnimi sistemi.

Državni sekretar na obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je za Večer pojasnil, da "bi uresničitev teh vojaških zahtev investicijo bistveno podražila in ne bi mogli vzpostaviti srednje bojne bataljonske skupine do leta 2022", k čemur se je Slovenija zavezala v zvezi Nato.

O razpisu bi morali včeraj razpravljati tudi člani parlamentarnega odbora za obrambo. Seja je bila sklicana kot za javnost zaprta, a je ministrstvo za obrambo včeraj popoldne v DZ posredovalo dopis, v katerem je predlagalo odprtje seje za javnost. "Ker se zavzemamo za kar največjo transparentnost projekta nakupa bojnih kolesnih vozil 8x8, menimo, da ni razlogov, ki bi narekovali zaprto sejo," so utemeljili svoj predlog.

V DZ so ob tem posredovali tudi dve pismi častnikov Slovenske vojske, namestnika direktorja oddelka za vojaško načrtovanje vojaškega odbora Nata brigadirja Mihe Škerbinca, ter namestnika načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Alana Gedra, ki sta v zvezi z razpisom pisala vodstvu vojske.

Na "pomanjkljivosti v procesu nabave" novih osemkolesnikov v pismu, naslovljenemu na načelnika generalštaba Ostermana, je opozoril njegov namestnik Geder. Opozoril je, da v vojski pred pripravo razpisa niso izdelali nove taktične študije, temveč so dokument identifikacije investicijskega projekta, ki je osnova za pripravo razpisa, izdelali na podlagi taktične študije iz leta 2005.

"Od takrat se je v svetovni varnostni situaciji in tehnikah bojevanja marsikaj spremenilo," je opozoril. Izpostavil je tudi pomanjkljivosti v dokumentu identifikacije investicijskega projekta, slabe opredelitve nalog bataljona, zmešnjavo v izrazoslovju. Kot trdi Geder, je v dokumentu zaradi tega več napak. Narobe je na primer izračunano tudi število zahtevanih sedežev v osemkolesniku.

Geder je v svojem pismu Ostermana opomnil, da zamuda meseca do treh, če bi popravili do zdaj storjene napake, ni tako velik problem kot zgrešena investicija. "Prepričan sem, da bo po premisleku možno izvesti popravke, ki so po mojem mnenju nujni, da bo tako velika investicija SV čista in popolnoma upravičena," je zapisal. Posvaril je pred upoštevanjem zgolj "minimalnih standardov Nata", saj bodo ta vozila "hrbtenica SV ter nacionalne obrambe naše domovine in zavezništva naslednjih 35 let".

Škerbinc, ki zadnja leta dela v Bruslju na predstavništvu Nata, je v svojem pismu spomnil na "lekcijo propadlega projekta Patria 1" in izrazil zaskrbljenost, da se ta zgodba ob tokratnem razpisu lahko ponovi. "Logično bi sklepal, da bomo prav vsi vpleteni v proces nabave tokrat še posebej pozorni pri transparentnosti, procesni natančnosti in doslednosti, strokovnosti ter pri tem, da bomo znali javno komunicirati," je svojim vojaškim kolegom pisal Škerbinc.

V pismu je opozoril na strokovne napake pri pripravi seznama opreme, ki naj bi jo osemkolesniki iz razpisa imeli, pa tudi na "nepoznavanje obstoječe doktrine in dokumentov" doma in v zavezništvu ter na tveganje za špekulacije, mahinacije in apetite tistih, ki bi se skozi projekte morda želeli okoristiti.

Zato je predlagal, naj načelnik generalštaba SV umakne podpis z vojaškega nasveta, vojska pa naj zahteva dodaten čas za izdelavo celovite taktične študije. Poleg tega naj se tudi strokovno razčistijo obstoječe dileme.

Člani odbora so na zaprtem delu seje sprva ugotavljali, ali sejo lahko odprejo za javnost. V povezavi s to zadevo naj bi namreč obstali dokumenti s stopnjo zaupno. Sklenili so, da bodo sejo prestavili na 18. september in da jo bodo tedaj odprli tudi za javnost.