Delničarji NLB so na današnji skupščini izvolili nov nadzorni svet. Med enajstimi nadzorniki ni Branka Drobnaka iz Poteza Skupine, saj je nasprotni predlog Sod in Kad o imenovanju Igorja Mastena namesto Drobnaka dobil ustrezno večino. Skupščina je med drugim podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu banke za lansko poslovno leto.
V nadzornem svetu NLB so tako od danes Gregor Dolenc, Rasto Ovin, Marko Simoneti, Stanislava Zadravec Caprirolo, Boris Škapin, Igor Masten, Andrej Baričič in Stojan Petrič, ki zastopajo državo oz. Kad in Sod, ter Jan Vanhevel, Riet Docx in John Hollows, ki jih je predlagala belgijska KBC.
Novoimenovani nadzorni svet največje slovenske banke se je na ustanovni seji sestal že popoldne, na njej pa bo izvolil predsednika, ki bo ta organ vodil v naslednjih štirih letih.
Na skupščini, kjer je bilo zastopanih 90,14 odstotka glasovalnih pravic, so lanski bilančni dobiček NLB v višini 24,78 milijona evrov razporedili tako, da so za dividende namenili 2,97 milijona evrov oz. 0,33 evra bruto na delnico, preostanek pa za povečanje drugih rezerv iz dobička.
V okviru iste točke dnevnega reda, ki jo je podprlo 99,8 odstotka navzočega kapitala, so podelili tudi razrešnico upravi in nadzornemu svetu NLB za lansko poslovno leto, ko je NLB vodil še Marjan Kramar.
Predsednik nadzornega sveta, ki se mu je danes iztekel štiriletni mandat, Igor Marinšek je izpostavil oceno, da se končuje "zelo uspešno obdobje". Kljub različnim interesom je predstavljal "zelo homogeno ekipo", odločitve pa je sprejemal "izključno v dobro in korist družbe", je v nagovoru delničarjem poudaril Marinšek. Kot pomanjkljivost je izpostavil neizpeljano uvrstitev delnic NLB na Ljubljansko borzo, vendar po njegovih besedah "čas ni bil pravi", kot naj bi se kasneje tudi potrdilo.
Ob seznanitvi delničarjev z letnim poročilom za lani je član uprave NLB Claude Deroose med drugim izpostavil, da se je vpliv finančne krize v NLB lani že pokazal v višjih stroških financiranja, zaostreni likvidnosti in poslabšanju kakovosti portfelja. NLB se je na spremenjene razmere odzvala s prilagojeno cenovno politiko, večjim poudarkom na zavarovanjih ter okrepitvi aktivnosti na področju načrtovanja in zagotavljanja likvidnosti.
Oba največja lastnika - država, ki ima 33,1 odstotka delnic, ter KBC s 30,6-odstotnim deležem - sta na skupščini uspela z nasprotnim predlogom pri glasovanju o odobrenem kapitalu. Medtem ko je prvotni predlog med drugim predvideval, da lahko uprava ob soglasju nadzornega sveta odloči o izključitvi prednostne pravice obstoječih delničarjev pri dokapitalizaciji, pa po izglasovanem nasprotnem predlogu prednostne pravice ni mogoče izključiti.
Sicer omenjeni sklep podeljuje upravi pooblastilo, da v obdobju petih let od vpisa sprememb statuta s soglasjem nadzornikov poveča osnovni kapital družbe za največ 37,16 milijona evrov.
Pri glasovanju o spremembah in dopolnitvah statuta je potrebno večino dobil nasprotni predlog države, ki je predlog uprave in nadzornega sveta dopolnil pri 13. členu statuta v smislu večje dostopnosti gradiv za skupščino. Zato delničarji niso niti glasovali o nasprotnem predlogu zastopnika NFD 1 Staneta Valanta, ki se ni strinjal s tem, da bi morali sklicatelji izredne skupščine vnaprej založiti stroške sklica in seje skupščine.
Delničarji NLB so se seznanili tudi s poročilom o preveritvi nadzornega sveta NLB glede ustreznosti plač uprave v letih 2004 do 2008, ko je upravo NLB vodil Kramar, pri čemer je pooblaščenec države Branko Pečenko izrazil nezadovoljstvo s predlaganim gradivom.
V poročilu zdaj že bivši nadzorni svet pod vodstvom Igorja Marinška na podlagi mnenj strokovnjakov revizijske družbe PriceWaterhouseCoopers in Inštituta za primerjalno pravo z ljubljanske pravne fakultete navaja, da pri izračunih in izplačilu fiksnega in variabilnega dela plače članom uprave NLB ni prišlo do nezakonitosti in nepravilnosti.
Po besedah Pečenka bi si delničarji zaslužili, da bi bili "podrobneje seznanjeni z obema opravljenima analizama". Zato je predlagal, naj obe reviziji ponovno obravnava novi nadzorni svet, poročilo morebiti dopolni in o tem poroča skupščini banke na naslednji prvi seji.
Delničarji so potrdili tudi zahtevo Sod in Kad za razširitev dnevnega reda skupščine NLB s predlogom sklepa o uskladitvi sejnin članov nadzornega sveta z vladnimi priporočili. S 1. julijem bodo sejnine za člane znašale 412,50 evra bruto, za predsednika pa 536,25 evra bruto.
Skupščina delničarjev je za revizorja za poslovno leto 2009 imenovala revizijsko družbo PriceWaterhouseCoopers.