Vprašanje dolga LB hrvaškim varčevalcem je znova prišlo na mizo 19. aprila, ko je hrvaška vlada na zaprtem delu seje sprejela sklepe, ki naj bi podpirali tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti LB in NLB.
Slovenija je zahtevala pojasnila, kar so hrvaški mediji videli tudi kot slovensko grožnjo ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU v slovenskem parlamentu. Uradna Ljubljana že ves čas vztraja, da je treba vprašanje dolga varčevalcev nekdanje LB reševati v okviru nasledstva bivše Jugoslavije, kar je po večletnem zavračanju leta 2010 sprejela tudi prejšnja hrvaška vlada.
Ljubljana je obtožila Zagreb, da želi spremeniti pogodbo med prejšnjima vladama o usodi deviznih prihrankov hrvaških državljanov v nekdanji zagrebški podružnici LB, danes piše Jutarnji list.
Časnik dodaja, da bo vlada na današnji seji pripravila tudi odgovore na več kot 50 vprašanj, ki so jih zastavili iz Bruslja. V odgovorih naj bi med drugim "potrdila, da bodo spoštovali vse prevzete obveznosti prejšnjih administracij, tudi tiste, ki niso najbolj ugodne za Hrvaško, vključno z obveznostmi, ki jih je sprejela Jadranka Kosor", piše zagrebški časnik.
Po navedbah Novega lista naj bi vlada ugotovila, da je bil sporni sklep s pravnega vidika odveč in ga ni bilo treba sprejeti, saj ga je možno dojeti tudi kot nepotrebno vmešavanje izvršne oblasti v zakonodajno.
"Gre za odločitev, ki je bila sprejeta na zahtevo občinskega sodišča v Zagrebu, na katerem je sodnik v postopku, ki ga je Privredna banka Zagreb sprožila proti LB, zahteval od hrvaške vlade dokaz o pooblastilu, ki ga je v omenjenem postopku leta 2001 podal takratni finančni minister Mato Crkvenac," pojasnjuje časnik.
Z omenjenim pooblastilom je lahko Privredna banka Zagreb v imenu vlade vodila postopke proti LB. Medtem je hrvaško vrhovno sodišče leta 2009 omenjeno pooblastilo sprejelo kot pogodbo o cesiji oziroma prepustitvi terjatev.
Primer se je zapletel, potem ko je pravni zastopnik LB oporekal omenjenemu pooblastilu, češ da minister Crkvenac ni imel pooblastila, da bi sklenil pogodbo s Privredno banko Zagreb. Zato je sodnik občinskega sodišča znova zahteval potrdilo hrvaške vlade glede pooblastila Privredni banki Zagreb.
"Ob dejstvu, da je vrhovno sodišče nedvomno potrdilo odločitev Crkvenca, je hrvaška vlada sklenila, da bo umaknila sklep, ki je bil sprejet brez pravega razloga," poudarja reški časnik.
Kot dodaja, bo vlada danes imenovala tudi nove člane hrvaškega dela mešane komisije za odprta vprašanja s Slovenijo. Hrvaški del komisije naj bi poslej vodil namestnik zunanje ministrice Joško Klisović, bivši vodja urada predsednika Iva Josipovića in poročna priča premiera Zorana Milanovića. Klisović je bil v preteklosti tudi vodja kabineta zunanje ministrice Kolinde Grabar Kitarović. Nekaj časa je delal tudi v skupini Atlantic, ki je lani kupila Drogo Kolinsko.