Vse od vnovičnega oživljanja gibanja art nouveau okrog leta 1960 pa do danes si je avstrijski slikar Gustav Klimt pribojeval sloves enega od najbolj priljubljenih evropskih slikarjev. V Liverpoolu, letošnji kulturni prestolnici Evrope, so prejšnji teden odprli celo posebno razstavo, posvečeno njegovemu delu. Nekoč so bile njegove slike izključno dunajska posebnost, nekakšen fetiš bogatašev v času dunajske secesije. Danes replike njegovega slavnega dela Poljub visijo po domovih na vseh koncih sveta, pa tudi v Sloveniji. Je bil zgolj izvrsten dekorater ali vendarle slikar, vreden vsega spoštovanja?
Ko je bilo znamenito delo Gustava Klimta Portret Adele Bloch Bauer pred dvema letoma na dražbi prodano za 135 milijonov dolarjev, je obveljalo za dotlej najdražje prodano sliko. Dražbene hiše so se ob tem le zadovoljno muzale, tisk je že v mastnih naslovih poudarjal astronomski znesek, ki ga je za sliko plačala ameriška galerija, tako laiki kot strokovna javnost pa so ob tem skorajda obnemeli. Kako neki je lahko prav Klimt oziroma pozlačeni portret žene židovskega sladkornega mogotca Ferdinanda Blocha Bauerja več vreden kot denimo Rembrandt ali van Gogh, so se ob tem spraševali. In to prav tisti portret, za katerega naj bi eden od zgodnjih kritikov, očitno zaradi pozlat in srebra na njem, zapisal, da je »Mehr Blechs als Bloch«, torej bolj »pleh« kot pa Bloch. Tudi v ZDA je bil za časa življenja bolj ali manj neznanka, danes pa lahko Američani reprodukcije njegovih del vidijo na skoraj vsakem koraku; od kozarcev, ur, nakita, pohištva, oblek ali celo slaščičarskih izdelkov. Klimt je, podobno kot v času dunajske secesije, vnovič postal zelo slaven. Le da se je tokrat njegova slava razširila po vsem svetu. Kot smo se lahko nedavno vnovič prepričali v Ljubljani, že nekaj let zapored replike Klimtovih njegovih del med Slovenci uspešno trži tudi italijanski mojster Daniel Ermes Donde. Toda vsej priljubljenosti navkljub ga mnogi še vedno poznajo izključno po reprodukcijah, knjigah, filmu ali preprosto po številnih »klimtovsko« navdihnjenih bižuterijskih izdelkih. Večina njegovih originalnih del je skrbno shranjenih na Dunaju. Morda je bil to tudi eden od razlogov, da so se v Liverpoolu odločili, da tega umetnika, ki je navdihnil tudi številne angleške slikarje, javnosti predstavijo nekoliko drugače, manj populistično.