Revija Reporter
Slovenija

NLB ovadila peterico »balkanskih operativcev«

26. jul. 2011 11:06 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Uprava Nove Ljubljanske banke (NLB) je z ovadbo ukrepala zoper pet posameznikov, ki naj bi sodelovali pri kreditiranju srbske družbe Agroživ, pri čemer naj bi izginilo okoli 30 milijonov bankinega denarja, danes poroča časnik Večer. Ob tem dodaja, da naj bi bilo vseh pet posameznikov uslužbencev banke.

Uprava Nove Ljubljanske banke (NLB) je z ovadbo ukrepala zoper pet posameznikov, ki naj bi sodelovali pri kreditiranju srbske družbe Agroživ, pri čemer naj bi izginilo okoli 30 milijonov bankinega denarja, danes poroča časnik Večer. Ob tem dodaja, da naj bi bilo vseh pet posameznikov uslužbencev banke.

Med omenjeno peterico naj ne bi bilo vodilnih kadrov iz vrst sedanje in nekdanjih uprav največje slovenske banke, temveč naj bi šlo za bankine ključne operativce za Balkan, piše Večer, ki se pri tem sklicuje na neuradne vire iz policije.

Ti ljudje naj bi bili povezani z nekdanjim vodstvom srbskega perutninskega koncerna Agroživ, proti kateremu v Srbiji poteka odmeven sodni proces.

Ovadbo je podala uprava NLB, in sicer zaradi oškodovanja banke s kreditiranjem Agroživa. Ovadbi naj bi bil priložen Večerov marčni članek, v katerem je bilo opisano ozadje spornih poslov, pa tudi vloge omenjenih posameznikov, ki naj bi delovali v navezi z obtoženci v srbskih procesih.

Na banki so sicer za zdaj dejali le, da so vložili "nekaj ovadb zoper komitente banke", "postopki ugotavljanja morebitne odškodninske odgovornosti pa še potekajo".

Da so v zvezi s posli med NLB in Agroživom prejeli kazensko ovadbo zoper več ljudi, so za Večer potrdili tudi na Generalni policijski upravi.

Afera Agroživ je v Srbiji izbruhnila po stečaju istoimenskega perutninskega koncerna, ob katerem se je pokazalo, da je njegovemu takratnemu vodstvu na čelu z direktorjem Miroslavom Živanovim od NLB uspelo pridobiti med 48 in 64 milijonov evrov, s katerimi bi srbska družba morebiti lahko izplavala iz težav.

Večji del denarja, ki ga je NLB med letoma 2007 in 2008 odobrila Agroživu, pa ni nikoli prišel v srbsko podjetje, zato so tamkajšnji kriminalisti pričeli preiskovati, kje je končal. Izkazalo se je, da je NLB dobršen del kreditov (po nekaterih ocenah za približno 30 milijonov evrov) namesto na račun Agroživa nakazala na osebne račune Živanova in njegovih pomočnikov, od tam pa naj bi določene vsote romale tudi v žepe posameznikov iz vrst omenjene peterice uslužbencev NLB, navaja Večer.

Imena osumljenih se po informacijah časnika pojavljajo tudi v prisluškovanjih telefonskim pogovorom, ki so jih v sklopu preiskovanja primera Agroživ posneli Srbi. Enega izmed Slovencev naj bi kriminalisti posneli, kako se je z Živanovim, s katerim naj bi bila v stalnem stiku, dogovarjal o delitvi denarja in nakazilih na osebne račune.