državna meja Svet24.si

Italija bi prekinila schengenski sporazum s ...

jesenice alge Svet24.si

Madež na Savi Dolinki je naraven pojav

1695633573-dsc09685-1695633263267 Necenzurirano

Predsednico republike zapušča ključni sodelavec

koscek erika Reporter.si

Poslovne skrivnosti partnerja Erike Žnidaršič: ...

kidd doncic Ekipa24.si

Kakšno je najnovejše zdravstveno stanje Luke ...

matija-rupel Njena.si

Skrito v raju: Igralec na odru gol kot glista

pogacar 1 Ekipa24.si

Tako malo je manjkalo! Tukaj je posnetek, ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Slovenija

NLB lani z več kot 300 milijoni evrov izgube

Deli na:
NLB lani z več kot 300 milijoni evrov izgube

Foto: Arhiv Reporterja

Nova Ljubljanska banka (NLB) je lani 2012 ustvarila 304,9 milijona evrov izgube, kar je 71,7 milijona evrov več kot leto prej. Na končni rezultat so močno vplivale oslabitve v zadnjem četrtletju v višini 373,9 milijona evrov. Skupina NLB je medtem ustvarila 273,5 milijona evrov izgube po davkih. Prvi mož NLB Janko Medja izgubo pričakuje tudi letos.

Medtem ko je imela banka NLB samo v zadnjem lanskem četrtletju za 373,9 milijona evrov oslabitev, so oblikovane rezervacije in oslabitve v celotnem lanskem letu znašale 614,3 milijona evrov. Brez upoštevanja rezervacij in oslabitev je NLB lani dosegla 318,4 milijona evrov dobička oz. 130,2 milijona evrov več kot v letu 2011, predvsem zaradi enkratnih učinkov predčasnih odkupov hibridnih kapitalskih instrumentov z diskontom.

Banka je ustvarila 224,6 milijona evrov čistih obrestnih prihodkov in 318 milijonov evrov čistih neobrestnih prihodkov, z ukrepi racionalizacije poslovanja pa je uspela znižati stroške poslovanja. Na ravni matične banke so se ti znižali za šest odstotkov, na ravni skupine pa za tri odstotke.

Krediti nebančnemu sektorju znašajo 7,8 milijarde evrov in so se glede na 2011 še nekoliko zmanjšali, vloge nebančnega sektorja pa 6,8 milijarde evrov, pravijo v NLB, ki je ob koncu leta beležila za 11 odstotkov nižjo bilančno vsoto v višini 11,5 milijarde evrov.

Izguba skupine NLB v višini 273,5 milijona evrov je bila manjša od izgube matične banke, pred rezervacijami v višini 557 milijonov evrov pa je skupina predvsem zaradi enkratnih učinkov beležila 18-odstotno rast dobička, ki je dosegel 299 milijonov evrov.

Bilančna vsota skupine NLB je ob koncu leta 2012 znašala 14,3 milijarde evrov. Obseg kreditov nebančnemu sektorju je dosegel 9,6 milijarde evrov, stanje depozitov nebančnega sektorja pa je znašalo 9,1 milijarde evrov. Obseg tveganju prilagojene aktive se je lani na ravni skupine zmanjšal za 18 odstotkov.

Zadnje je bil tudi eden od strateških ciljev, saj se je s tem poraba kapitala zmanjšala za 165 milijonov evrov, obenem pa naj bi krčenje poslovanja vodilo tudi k manjši odvisnosti od zunanjih virov financiranja. Pri teh je v zadnjem času prevladovalo predvsem refinanciranje pri Evropski centralni banki (ECB), NLB pa ima pri ECB najetih za približno milijardo evrov posojil.

Kapitalska ustreznost skupine znaša 10,4 odstotka in je za 0,7 odstotne točke nižja kot konec leta 2011. Količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) se je zvišal za 2,4 odstotne točke na 8,7 odstotka, a je še vedno pod priporočeno devetodstotno ravnjo s strani Evropskega bančnega organa (Eba).



Ob koncu leta so bili izpolnjeni pogoji za konverzijo 320 milijonov evrov hibridnega posojila države v kapital banke. Kapitalski sprožilec za pretvorbo t.i. Co Co obveznic je bil namreč po besedah predsednika uprave banke Medje celo pod šestimi odstotki, kar je precej manj od zahtevanih sedmih odstotkov. Zato je uprava banke sprejela sklep o povečanju osnovnega kapitala z novim stvarnim vložkom za 72,7 milijona evrov z izdajo 8.707.483 novih navadnih delnic zaradi konverzije hibridnega posojila v delnice, s čimer je prejšnji teden soglašal tudi nadzorni svet.

Medja je povedal, da je stanje v slovenskem okolju in tudi v sami banki še naprej resno, zato bo tudi letošnje leto zelo težko. Banka se bo še naprej spopadala z visokimi stroški čiščenja bilanc in prestrukturiranja banke, čeprav naj bi bile slabitve in rezervacije na nekoliko nižji ravni kot lani. A v upravi za letos še ne morejo napovedati pozitivnega poslovanja.

V banki poleg tega izvajajo korenito spremembo delovanja na praktično vseh ravneh, brez katerih banka po Medjevih besedah ne more biti uspešna na daljši rok. Uprava - poleg Medje še Blaž Brodnjak in Nima Motazed - je danes predstavila prizadevanja banke za prenovo na področju organizacije, procesov, stroškov itd. Rezultati po Medjevih besedah ne bodo prišli čez noč, a je ob konstantnem, odločnem in skupnem naporu moč računati na uspeh. Prvi koraki že dajejo rezultate, je poudaril prvi mož banke, cilj teh sprememb pa je, da banka ne bo več odvisna od državne pomoči.

NLB ima tako že napisan in potrjen načrt prvih 15 področij ukrepov, med glavnimi cilji pa so proaktivnost pri prepoznavanju perspektivnih projektov, prepoznavanje potreb strank in priprava njim prilagojenih produktov ter učinkoviti ključni procesi v banki. Brodnjak je pojasnil, da gre za kompleksno vsebinsko spremembo organiziranosti, načina dela in poslovne filozofije.

Ključne spremembe naj bi v banki uvedli letos, tako da bi lahko s polnimi pljuči začeli delovati prihodnje leto. Motazed je povedal, da bo prestrukturiranje prineslo tudi zmanjšanje števila zaposlenih, a bodo rešitve iskali skupaj s sindikati, pri čemer bo neposredno odpuščanje zadnja od možnosti.

Medja in Motazed se danes nista mogla izogniti vprašanjem o odločitvi, da banka za Medjevo službeno vozilo najame 70.000 evrov vreden audi A6 z dodatno opremo, drag službeni avto pa bo v uporabo dobil tudi Motazed. Tako Medja kot Motazed vprašanj nagrajevanja uprave danes nista želela komentirati in sta novinarje napotila na nadzorni svet.

Je pa prvi mož banke pripomnil, da banka, če želi doseči preobrat v poslovanju, potrebuje vsaj 200 ključnih kadrov in te je treba v tujini plačati več in ne manj.