Kot so sporočili iz SDH, kupca načrtujeta, da bo "NKBM postala močna in na trgu vodilna banka, ki bo ohranila svojo osredotočenost na stranke kot svojo prvo in najpomembnejšo ter prednostno nalogo". Tako Apollo kot EBRD sta po pojasnilih SDH v celoti zavezana k investiranju v nadaljnjo rast in razvoj banke in k izboljšanju njene operativne učinkovitosti.
Predsednik uprave SDH Matej Pirc je na novinarski konferenci po podpisu pogodbe v Ljubljani izrazil zadovoljstvo nad uspešno zaključenim postopkom privatizacije NKBM, "ki je bil voden v zelo zahtevnih razmerah velike ponudbe prodaj bank v EU in časovnice zavez do EU".
SDH verjame, da bo imela prodaja NKBM skladu Apollo in EBRD pozitivne učinke na banko, njene stranke in še posebej na regijo, v kateri deluje, je pojasnil Pirc.
V uspešni prodaji vidi tudi potrditev prizadevanj SDH za strokovno vodenje privatizacijskih procesov. Ti po njegovih besedah potekajo po mednarodnih standardih in tako, da pritegnejo izkušene investitorje, ki bodo podprli razvoj družb in njihovo preoblikovanje v bolj konkurenčna podjetja, je dodal.
Član uprave SDH Matej Runjak je povedal, da so kupca izbrali v "transparentnem in mednarodno primerljivem prodajnem postopku". "Izbrana sta bila kot najboljša ponudnika na podlagi najvišje ponujene cene," je dejal.
Za SDH je bilo poleg cene sicer pomembno tudi to, da je Apollo kot vodilni investicijski sklad na svetu skupaj z EBRD zmožen NKBM preoblikovati oz. ji nuditi stabilno finančno in kapitalsko oporo ter poskrbeti, da se bo razvijala tudi v prihodnje in da se bo še bolj posvečala osnovni dejavnosti, to je bančništvu, je dejal Runjak.
Gernot Lohr iz Apolla je poudaril, da v skladu razumejo finančne storitve in da jih lahko upravljajo. To se mu zdi še posebej pomembno v primeru NKBM, ki je dobra banka, ampak se sooča z izzivi, kot so slaba posojila in omejitve Evropske komisije.
Za NKBM so se odločili zato, ker ima v Sloveniji pomemben tržni delež. Radi imajo tudi Slovenijo, ki se nahaja v središču Evrope in veliko obeta. "Zadovoljni smo, da lahko vlagamo v Slovenijo," je povedal in dodal, da bo NKBM postala regionalni model odličnosti in dobrih praks, krasilo pa jo bo transparentno in dobro upravljanje.
V lastništvu banke naj bi ostali pet do 10 let. Pet let je namreč po njegovih besedah minimalni čas za izvedbo prestrukturiranja in dvig vrednosti banke. Zagotovil pa je, da ne gre za kratkoročno naložbo, saj si bodo prizadevali doseči korist za vse deležnike.
Aparna Rao iz EBRD je zelo zadovoljna, da so postali delničarji NKBM. "Vedno smo bili zavezani podpirati slovenski bančni sektor," je dejala in dodala, da je pomemben za nadaljevanje gospodarske rasti v Sloveniji. Spomnila je tudi, da gre za prvo privatizacijo banke v Sloveniji po finančni krizi.
Na vprašanje, kdaj so se v tej mednarodni finančni ustanovi odločili za vstop v prodajni proces, Raova ni podala jasnega odgovora. Dejala je le, da so se za partnerstvo z Apollom odločili zaradi njihovih znanj na področju finančnih storitev, ki ponujajo dobro priložnost za nadaljnji razvoj banke.
Lohr je medtem priznal, da v družbi nimajo izkušenj z vlaganjem v Sloveniji in širši regiji. Z EBRD so se zato povezali, ker ta pozna regijo in ima izkušnje z naložbami v Sloveniji in drugod po nekdanji Jugoslaviji.
Predsednik uprave NKBM Robert Senica je dejal, da je prodaja banke še "zadnji kamenček v mozaiku, ki ga banka potrebuje v smislu prestrukturiranja, ki ga je začela pred dobrima dvema letoma". Sami so z mnogimi ukrepi banko spet pripeljali v dobičkonosne vode, v privatizaciji pa vidijo možnost, da bo lahko banka svoj potencial razvila v še večji meri kot doslej, je dejal.
NKBM je imela zaradi prestrukturiranja, ki ga je morala izvesti zaradi obsežne državne pomoči v zadnjih letih, kar nekaj omejitev pri poslovanju, še posebej pri prevzemih in financiranju bolj tveganih poslov.
Apollu je v pogovorih z Evropsko komisijo uspelo doseči odpravo nekaterih omejitev pri posojanju strankam, medtem ko večina ostalih omejitev po Lohrovih besedah ostaja.
NKBM se je na vladnem seznamu 15 podjetij za privatizacijo znašla maja 2013, mesec kasneje je seznam potrdil tudi DZ. NKBM je po bilančni vsoti druga največja državna banka v slovenskem bančnem sistemu, konec leta 2014 je zaposlovala približno 1100 ljudi.
Lansko poslovno leto je sklenila s 35,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v letu 2013 beležila 656,5 milijona evrov čiste izgube. Bilančna vsota banke je konec lanskega leta znašala 3,6 milijarde evrov in se je v primerjavi s koncem leta 2013 zmanjšala za 7,7 odstotka.
Država je banko decembra 2013 dokapitalizirala v višini 870 milijonov evrov in postala njena stoodstotna lastnica, pri čemer je lastništvo izgubilo približno 97.000 malih delničarjev ter imetniki podrejenih obveznic, ki pravico iščejo na sodišču.
Zaradi obsežne državne pomoči banki, ki je po dokapitalizaciji sprožila postopke racionalizacije in optimizacije poslovanja ter spomladi 2014 prenesla slabe terjatve na DUTB, se je morala Slovenija zavezati, da bo banko do konca leta 2016 privatizirala. Maja 2014 se je začel postopek prodaje, ki ga je vodil SDH, kot najresnejši tekmec končnemu kupcu Apollu pa se je pojavljala madžarska banka OTP.
Runjak je pojasnil, da so razpis za prodajo NKBM poslali na 99 naslovov, pri tem pa so poskušali zajeti vso potencialno bazo investitorjev. Prejeli so tri nezavezujoče ponudbe, na koncu pa dve zavezujoči, pri čemer je ena bistveno odstopala navzdol. Pogajanja so zato na koncu nadaljevali z enim ponudnikom in postopek prodaje uspešno zaključili, je povedal.