Revija Reporter
Slovenija

Njegovo veličanstvo Danilo Türk

27. feb. 2011 19:00 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Ko se predsednik republike Danilo Türk znajde v težavah, mu v bran stopijo levi mediji - gorje tistim, ki se mu drznejo postaviti nasproti.

Ko se predsednik republike Danilo Türk znajde v težavah, mu v bran stopijo levi mediji - gorje tistim, ki se mu drznejo postaviti nasproti.

Predsedniške in državnozborske volitve bodo najbrž hkrati, saj si politiki ne morejo privoščiti zapravljanja denarja. Potem ko je vlada zaprla del Arhiva RS, je najmočnejša opozicijska stranka na čelu z Janezom Janšo predsednika republike, ki bo skoraj gotovo vnovič kandidiral, obtožila laganja. A se je nepričakovano spotaknila. Ne le zaradi dokumentov, ki jih v stranki niso zložili tako, da bi to znali utemeljiti. Predsednik republike Danilo Türk je najbolje (medijsko) varovan politik leve sredine.

Da predsednik Türk uživa posebno varstvo, se je izkazalo že večkrat. Denimo v zadnjem poslovilnem ali bolje rečeno slavilnem šovu Hri-bar, ki je ob prisotnosti predsednika republike parazitiral na konfliktu med Türkom in Janšo. Nekoliko dlje nazaj sega afera Ultra. Preden je svoje o Gregorju Golobiču povedal mandatar Borut Pahor, se je predsednik zavzel za predsednika in ministra Zares, zalotenega pri laži.

Komaj komu iz medijske mašinerije se je zdelo vredno problematizirati tako poseganje v zadeve premierja. Nediplomatsko je urbi et orbi napadel papeškega nuncija in ga zaradi govora o Hudi jami obtožil vtikanja v zadeve države Slovenije. Še enkrat je prehitel Pahorja in ga spotaknil. Na obisku v Rimu se predsednik vlade ni srečal s papežem Benediktom XVI., vrata v njegove sobane pa si je zaprl tudi sam.

Ekskulpirani predsednik
Vlada je podprla nezakonito zaprtje arhivov, čemur je najbolj glasno nasprotovala SDS s podporo mnenj številnih pravnikov. SDS je z razkritjem dokumentov takratne SZDL dokazala, da je bil predsednik o atentatu v Velikovcu obveščen ne le iz medijev, kot je trdil pred slabim letom dni. A se je izkazalo, da predstavitve dokumentov na spletni strani v SDS niso znali pojasniti (»morebitna napaka pri odbiranju arhivskih gradiv«), zato se je afera obrnila (sledila ji je večina medijev) proti njim.

Seveda je bil s tem opran še predsednik republike, ki že prej, ko je SDS razkrila dokumente, v očeh medijev ni (ob)veljal za lažnivca. Sledilo je (prepozno) opravičilo in pojasnilo, ki je dalo nasprotnikom SDS še večji polet: zaradi načete verodostojnost ne gre verjeti v izjave in početje najmočnejše opozicijske stranke. Janez Janša se je znašel v defenzivnem položaju. Opravičilo je razkrilo njegovo šibkost, nekateri v stranki pa so bili mnenja, da se stranki pravzaprav ne bi bilo treba opravičiti.

V SDS kar precej časa niso mogli verjeti, da jih je akcija zbiranje podatkov v Arhivu Republike Slovenije in njegova predstavitev pripeljala do opravičila in ne do opravičila ali vsaj pojasnila predsednika republike Danila Türka. Medijski pritisk ji je dal vedeti, da ni avtomatizma, po katerem bi po poraznem vladanju Pahorjeve vlade prav njim pripadalo vladno »nasledstvo«. Javnomnenjska ankete so v zadnjih mesecih za SDS prav fantastične in niti približno podobne tistim pred osmimi leti.

Na vprašanje, katero od strank bi volili, če bi bile jutri volitve, je 24,3 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi volili SDS, so zapisali na Delovi spletni strani. Desus bi volilo13 odstotkov, SD pa 10,6 odstotka vprašanih. Podobno v Dnevniku: če bi bile v nedeljo volitve, bi zmagala SDS, za katero se je izreklo 19,3 odstotka anketiranih (januarja 21,7). Sledi ji SD (10,3, januarja 10,6 odstotka). Za Desus bi glasovalo 8,8 odstotka vprašanih (januarja sedem odstotkov).

VEČ V TISKANI IZDAJI