Obtožbe o kolaboraciji in okupatorjih so pokvarile načrte zagovornikom arbitražnega sporazuma, ki so sprožili organizirano kampanjo proti »smešnim starcem« Borisu Pahorju, Francetu Bučarju in Tinetu Hribarju.
Že v prvem tednu kampanje je vladna stran, bolje rečeno kar njen predsednik, ki zavzema (okupira) medijsko stvarnost, razkrila svoje adute, s katerimi misli prepričati volivce, da glasujejo za arbitražni sporazum. Zanjo je preprosto kakršenkoli sporazum boljši od nenadoma katastrofalnega statusa quo na meji. Pa čeprav je v isti sapi premier Pahor začel govoriti, kako zelo je morala Hrvaška popustiti, da bi dobila vstopnico za EU.Drugo, kar naj bi razorožilo nasprotnike, je ponavljajoče se pozivanje nasprotnikov sporazuma, naj povedo, kaj je alternativa in kako si predstavljajo pošteno mejo. Kdo je v vladi zasnoval tako strategijo in gesla ne vemo, lahko pa tvegamo z napovedjo, da bo njihov učinek viden v naslednjih meritvah javnega mnenja, ko bo število nasprotnikov naraslo. Po anketi fakultete za uporabne družbene študije bi sporazum pred dobrim tednom podprlo 37,6 odstotka volivcev, 32,9 odstotka pa bi jih bilo proti. Pred mesecem je bilo nasprotnikov manj – 25 odstotkov.
»Narodnoosvobodilni« nastop treh razumnikov, Borisa Pahorja, Franceta Bučarja in Tineta Hribarja, z obtožbami o kolaboracije in okupatorjih je privržence sporazuma povsem vrgel iz tira. Nemudoma so začeli smešiti »starce«, složno je nastopil levi trojček (na Karla Erjavca so spet pozabili), z njimi pa še predsednik republike, čeprav je izrekel že več pohval na račun sporazuma.
Najšibkejša točka, ki jo lahko vsi razumemo, ne glede na zapletenosti in dvoumnosti sporazum in izraza »stik«, pa ostaja vnaprejšnja odločitev vlade, da za rešitev ne išče dvotretjinskega soglasja vsaj pri najmočnejši opozicijski stranki. A zadržimo se najprej pri predsedniku republike Danilu Türku. Tudi predsednik je začutil, da vladna kampanja škriplje, zato je zbral novinarje in se spustil v filozofsko razpravo s Tinetom Hribarjem.
VEČ V TISKANI IZDAJI