Tega se je poskušala lotiti tudi prejšnja vlada v bolj ugodnih časih, in do neke mere premier Pahor razume, zakaj ji ni uspelo. "Zato ker je bila konjuktura tolikšna, da socialni partnerji niso videli potrebe po spremembah," je poudaril.
Kot je napovedal, bodo na razvojni konferenci nekatera vprašanja odprli, dali predloge. Pahor si želi, da si tudi partnerji vzamejo čas in ugotovijo, kaj bi bil zanje sprejemljiv kompromis. Imajo celovito sliko tega, kar želijo, s socialnimi partnerji pa želijo odgovoriti tudi na vprašanje, kaj je vzdržno.
Vlada načrtuje prestrukturiranje javnofinančnih izdatkov, razbremenitev precej davčno obremenjenega gospodarstva in reformo javnega sektorja. "Pomembno bo tehnološko prestrukturiranje gospodarstva in povečanje konkurenčnosti, gospodarstvo se bo moralo pripraviti na okoljske izzive, spodbujali bomo raziskovalne, razvojne in inovacijske dejavnosti...," je poudaril.
Prav tako si želijo prilagajanje trga dela, reformo sistema socialne varnosti in posodobitev pokojninskega sistema. Pri slednjem bodo iskali odgovore na vprašanja odvisnosti višine pokojnine od višine plačanih prispevkov, malusov in bonusov za predčasno oz. poznejšo upokojitev, znižanja prispevnih stopenj za zaposlene in delodajalce in seveda vprašanja nadomestila izpada prispevkov, morda z davkom na luksuz, davkom na nepremičnine, na obremenjevanje okolja...
Dialog s socialnimi partnerji bodo poskušali voditi toliko časa, da bodo prišli do še sprejemljivih kompromisov, je poudaril. Po njegovem mnenju morajo poiskati novo ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo. "In če decembra lani pri vseh glavnih igralcih v socialnem dialogu še ni bilo jasno, da je to neizogibno, je zdaj popolnoma drugače," je poudaril.
Predloga vlade o dvigu starostne meje na 65 let nikoli ni bilo, je pojasnil in dodal, da je "eden od kolegov samo omenil potrebo po spremembah, ni pa napovedal dviga starostne meje. "Toda ker tega ni zanikal, je javnost sporočilo razumela narobe," je povedal. To je sprožilo takšen revolt, da debata po Pahorjevih besedah sploh ni bila več mogoča. Se je pa po njegovem mnenju pokazalo, da lahko že razmislek o spremembah povzroči socialne napetosti.
Ob tem je izrazil upanje, da Slovenija sodi med tiste države, ki bodo krizo preživele brez nemirov in protestov. "Če pa ti bodo, jih bo treba razumeti kot sestavni del demokratičnega izražanja stališč," je poudaril in dodal, da bo morda zaupanje v vlado padlo, morda celo do točke, ko bo vprašljivo tudi zaupanje DZ.
Pahor se je dotaknil tudi političnih menjav v gospodarstvu in kadrovanj. Pojasnil je, da je bilo političnih menjav bilo bistveno manj, kot bi si jih ministri želeli. Nekatere menjave v gospodarskih družbah v večinski državni lasti so bile zaradi izteka mandata, druge iz poslovnih razlogov.
"Ne morem reči, da z ministri ne razmišljamo o tem, kdo bi bil pravi človek na pravem mestu," je dejal in dodal, da se o tem tudi posvetujejo. Kot je izpostavil, je večji problem to, da "prihaja do odločitev, ki presenetijo tudi nas".
Kot je poudaril, si je želel pripeljati novo prakso v kadrovsko politiko. "Ponekod uspešno, to nam mora javnost tudi priznati. Nekje pa neuspešno, kar moram jaz priznati," je dejal. Želel je, da stari nadzorni sveti opravljajo svoje delo do izteka mandata, potem se imenujejo novi. Menjav med nadzorniki ni bilo, če ministri niso izrecno opozorili na probleme, zgodilo pa se je, da so nadzorni sveti sprejemali odločitve mimo želje vlade, denimo, da se predsedniki uprav izberejo na javnem razpisu.
"Odkrito moram priznati, čeprav ne vem, ali si predsednik vlade to sploh lahko privošči - novega predsednika uprave Luke Koper ne poznam," je poudaril. Dodal je, da se je stari nadzorni svet odločil in s tem sprejel odgovornost, morda je to dobra odločitev. "Gregor Veselko je mlad, toda povedali so mi, da je bil Bruno Korelič še dve leti mlajši, ko je prevzel vodenje Luke Koper," je dejal.
Poudaril je, da za vse primere - za Luko Koper, Petrol in Slovenske železnice - velja, da bodo, če bodo novi predsedniki uprav upravičili svoje delo, zadovoljni, da so, kljub nesoglasjem, nadzorni sveti imenovali prave ljudi.
Glede morebitnega kandidiranja Milana M. Cvikla na položaj prvega moža NLB je Pahor odvrnil, da "ni govora". "On je generalni sekretar vlade," je poudaril.
Premier je komentiral tudi kriminalistično preiskavo v podjetjih, ki so lastniško povezana s prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom, in zanikal, da bi imela preiskava politično ozadje. Izpostavil je, da se drži načela, da mora policija delati strokovno in politično neodvisno.
Zagotovil je, da zdaj ni bilo kakšnega tihega dogovora, da se delež Mercatorja, ki je bil prodan v prejšnji vladi, zdaj spet vrne državi. "Takšnega pogovora nikoli ni bilo," je še poudaril premier Pahor.
Pahor je med drugim dejal še, da ne razmišlja o rekonstrukciji vlade. To bi zdaj, ko vlada pripravlja proračun za naslednji dve leti in ko načrtuje strukturne reforme, pomenilo ukvarjanje vlade same s sabo. "Ta vlada gre naprej skupaj, z vsemi problemi, ki jih prinaša krizni čas. Kar pa ne pomeni, da bo ostala taka, kot je, do konca mandata," pravi Pahor.
Na vprašanje, ali je zadovoljen s svojimi ministri, odgovarja, da upa, da vsaj toliko, kolikor oni z njim. Po njegovih besedah je "ekipa uigrana", imajo pa ministri seveda različna stališča, kar celo spodbuja. Tudi to, da jih javno povedo, da ljudje slišijo dileme.
Ob tem Pahor pojasnjuje, da ni človek trde roke. "To nekateri mešajo z neodločnostjo, vendar to ni isto. Tudi neodobravanje javnosti zaradi nekaterih odločitev je nastalo zato, ker sem te odločitve sprejel, ne zato, ker jih nisem. Res pa je, da dam veliko na dogovor in pogovor".
O kritikah in napovedih, da se bo opozicija kmalu vrnila na oblast, meni, da je to pač sestavni del politike. Po volitvah so sestavili koalicijo iz strank, za katere je presodil, da bodo lahko skupaj delale dobro. Tudi danes misli, da je to "dobra koalicija, kljub pomanjkljivostim, ki jih ima. Te so bolj očitne zaradi razmer, v kakršnih smo. Pa tudi zaradi narave teh strank".
Kot pojasnjuje, so desnosredinske stranke že po naravi nekoliko bolj politično zadržane, medtem ko je za levosredinske običajno, da rade komunicirajo svoja stališča in se jim zdi različnost bogastvo in vrednota. "Tega ne želim preprečevati, tudi v svoji stranki sem vedno dopuščal javno izražanje drugačnih mnenj. V času krize se mi zdi izjemno pomembno, da se ventil na loncu ne privije tako močno, da para ne more iz njega," pravi.
Ne strinja pa se z navedbami, da je koalicija skupaj le zato, da se Janez Janša ne bi vrnil na oblast. "Ta koalicija ima skupno politiko, ne pa protipolitike."
Na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič zaradi afere Ultra izstopil iz vlade in z njim stranka Zares, premier odgovarja, da to ni bilo odločilno pri tehtanju, kaj je prav in kaj ne. Odločilno je bilo, da je minister, ob tem ko je sam povedal, da ni bilo prav, da medijem ni zaupal številk o svojem premoženju, te podatke prijavil pristojni komisiji. To je bilo za Pahorja ključno, čeprav se zaveda, da bo zato tudi sam, ne le minister, deležen številnih kritik.
Kot je dejal, niti sam niti minister Golobič ne odobravata tega, kar se je zgodilo. Ve, da je vlada zato utrpela padec zaupanja. Ampak ko tudi iz človeškega, ne le političnega vidika pretehta svojo odločitev, ve, da se je odločil prav. Pahor zatrjuje, da niso bili odločilni politični razlogi, da ne bi razpadla koalicija. "Zaradi razmer, v katerih smo, so bila že kdaj prej kakšna konceptualna vprašanja tako dramatična, da je bilo treba tehtati, ali je smiselno iskati kompromis ali pa je bolje, da gremo narazen. Pri tem vprašanju pa ni šlo za to."
O ministru za finance Francu Križaniču pravi, da je njegovo delo gotovo pripomoglo k temu, da so bili ukrepi uspešnejši, kot bi bili sicer in da "opravlja težko nalogo, tudi on ne brez spodrsljajev". O zaposlitvi Draga Isajlovića je ministru povedal svoje zadržke. Vendar mora biti do vseh enako pošten: "Če imajo vsi ministri pravico do izbire svojih sodelavcev, potem moramo to pravico pustiti tudi ministru Križaniču."
