Neznanci kličejo naivneže in kradejo številke kartic

Med uporabniki sodobnih elektronskih poti je spet zaokrožilo sporočilo o goljufih, ki se izdajajo za bančne uslužbence in hočejo s pretvezo od lastnikov plačilno-kreditnih kartic izvabiti denar. Gospodarska kriza le povečuje število poskusov takih goljufij - ne nasedajte neznancem.

 

Na delu so spet sodobni roparji vašega denarja na plačilno-kreditnih karticah. Ker svetu vladajo plastične kartice, je domišljija goljufov in lovcev na tuji denar brez meja. Na to so nas opozorili nekateri imetniki in sporočilo policije, ki kroži po računalniški pošti. Z védenjem policije smo naredili anketo med naključno izbranimi in ugotovili, koliko smo naivni slovenski državljani. Rezultat zbuja strah.

Kaznivo dejanje naj bi potekalo takole: neznana oseba pokliče stranko in se ji predstavi oziroma natvezi, da dela na oddelku za varnost pri Visa / MasterCard. Ta prevarant naj bi že razpolagal s podatki stranke (ime in priimek stranke, naslov in del številke in podatkov s kreditne kartice) in se hotel dokopati do zadnjih treh številk na kartici. V telefonskem imeniku smo našli 40 naključnih imen in prav po opisanem postopku ugotovili, koliko se ljudje zavedajo pomembnosti tega, da se po telefonu nekaterih podatkov ne daje.

Prevelika zaupljivost
Naša prva anketna stranka je bila starejša ženska s Prevalj. Stranko smo vprašali, ali je ta in ta, ki živi na tem in tem naslovu, nato pa povedali, da je bila njena kartica uporabljena za nakup, in da želimo preveriti to informacijo. »Ste pred dvema tednoma kupili pohištvo v Rutarju v znesku 1.500 evrov?« smo vprašali, gospa je zatrdila, da zagotovo ne.

Tudi njen sin tega ne bi mogel narediti, ker je kartica pri njej. Pojasnili smo ji, da mora potrditi, da je ona pravi lastnik kartice, tako da pove zadnje tri številke. Te podatke potrebuje banka, da ugotovi, ali je kartica morebiti ukradena. »Iz varnostnih razlogov na banki preverimo zadeve pri svojih komitentih, ker je zadnje čase veliko zlorab,« smo si skušali pridobiti še večje zaupanje. Gospa je potožila, da je res grozno to, kar danes počnejo in da nikomur ne moreš več zaupati.

Ko je hotela povedati številke, smo jo ustavili in pojasnili, da v uredništvu o tem pripravljamo članek in da česa podobnega seveda nikoli ne sme narediti. Gospa je bila sprva nekoliko zmedena, vendar smo ji vse pojasnili in razložili, da nikoli ne sme takih podatkov dajati po telefonu. Iz banke nikoli ne kličejo na tak način.

Prva stranka je bila hvaležna za opozorilo, druga se je razjezila. »Kaj si pa mislite, da me takole vznemirjate! Skoraj sem vam že dal številke. Kako naj zdaj vem, da ste res to, za kar se izdajate?« je bil ogorčen gospod srednjih let iz Ljubljane. Pojasnili smo, da smo pravočasno povedali, da pripravljamo članek zaradi ozaveščanja; prav lahko bi ga poklical kakšen nepridiprav in bi ga prikrajšal za kakšnih 500 ali tisoč evrov. Tako pa po telefonu verjetno nikoli ne bo dal nobene take številke. Slednjič se je pomiril.

Opazili smo, da so se podobno odzvali v slovenski prestolnici, na vasi pa so ljudje precej bolj zaupljivi. Večina tistih, ki je bila takoj sumničava ali je telefon celo odložila, je bila iz Ljubljane ali Maribora.

VEČ V TISKANI IZDAJI