Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor odgovarjajo, da posmrtni ostanki niso predmet kulturne dediščine, če pa bodo izvedene nove raziskave in odkrita nova dejstva, bo potrebno spremeniti napis na spomeniku.
V Rogoškem gozdu, ki ga bodo delno posekali za nadomestna kmetijska zemljišča razlaščenim zaradi lakirnice Magne Steyr, naj bi pred 50 leti dedek in vnuk pri izkopavanju štora naletela na človeška okostja in »ustaške« simbole. Takratne oblasti naj bi območje zaprle, čez nekaj let pa tam postavile spomenik žrtvam nacističnega nasilja. Prejšnji teden je Roman Leljak na tviterju objavil fotografijo tega spomenika in pod njo zapisal, da gre za lažen spomenik, s katerim so prikrili povojne poboje na tem mestu: »V gozdu v Rogozi so likvidirani pripadniki Prve domobranske polkovnije, 9. domobranske hrvaške divizije.«
Predsednik vladne komisije za urejevanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman o tem pravi: »O enoti kulturne dediščine v Registru kulturne dediščine pod evidenčno številko 28237 v tem registru piše, da naj bi bil ta spomenik v gozdu med Rogozo in Miklavžem posvečen 120 ustreljenim zajetim partizanom in talcem XIV. divizije. V literaturi o tem ni nič znanega. V registru vojnih grobišč (glej spletno objavo na Geopediji) pa je več podatkov: 'V gozdu Rogoza so Nemci leta 1945 ustrelili več žrtev. Po izjavi, ki jo je dal na zasliševanju po vojni gestapovec Niebann, sta bili v Rogozi leta 1945 izvedeni dve eksekuciji s po 20 žrtvami. V tretjem grobišču so pokopani pripadniki tuje SS divizije, obsojeni na smrt zaradi drugih deliktov (plenjenje, divjanje, itd).' Roman Leljak pa kot žrtve na tem morišču in grobišču navaja pripadnike Prve domobranske polkovnije, 9. domobranske hrvaške divizije. Zato naj za spomenik v Rogozi pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine pojasni, kako je prišlo do napačnega vpisa v register in čas je, da opravimo nadaljnje raziskave, ki nam bodo odkrile, posmrtni ostanki katerih žrtev se (če se še) nahajajo tam.«
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Maribor odgovarjajo, da je za odkrivanje in raziskovanje vojnih grobišč pristojno Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), za varstvo prikritih grobišč pa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je pristojno za pokopališko in pogrebno dejavnost: »Zavod za varstvo kulturne dediščine je strokovna služba, ki med drugim vrednoti tudi javne spomenike in jih, če ima ureditev vrednote dediščine, lahko tudi zavaruje. Posmrtni ostanki niso predmet kulturne dediščine.«
»Enota dediščine Rogoza - Spomenik talcem (EŠD 28237) je bila v Register nepremične kulturne dediščine vpisana na osnovi odloka o razglasitvi za kulturni spomenik (Odlok o tem, katera grobišča borcev NOV in žrtev fašističnega terorja so posebnega zgodovinskega pomena in imajo značaj kulturnega spomenika, Ur.l. RS št. 37/74-434) in Odločbe o kulturnem spomeniku št. 564/76 iz leta 1976. Register je strokovna evidenca, v katero morajo biti vpisani vsi z odloki razglašeni kulturni spomeniki. V kolikor bodo izvedene raziskave in odkrita nova dejstva o samem kraju dogodka oz. o pokopanih, bo potrebno spremeniti tudi napis na obeležju.«
