Milosavljević razume, da sodnica vztraja pri svoji percepciji, kaj je javni interes, in da ne želi podpirati radovednost javnosti. Toda, poudarja Milosavljević, živimo v demokratični družbi, kjer je osnovno načelo, da je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano.
To velja še posebno za poročanje medijev, saj morajo imeti pri tem čim bolj proste roke, če želimo ohranjati odprtost in demokratičnost. V konkretnem primeru gre po njegovem brez dvoma za relativno javni osebnosti. Te osebe so tudi različni profesionalci, ko gre za njihovo profesionalno delovanje – na primer poslovneži, nadzorniki ali denimo ravnatelji.
Logina pa sta za javnost še bolj relevantni osebnosti. Sta najbogatejša Slovenca, aktivna na različnih področjih (vključno s sodelovanjem pri iniciativi Giving Pledge), poleg tega sta o svojem zasebnem in deloma celo intimnem življenju že prostovoljno javno govorila, v intervjujih in drugem medijskem izpostavljanju. Glede zasebnosti in možnosti poročanja o teh osebnostih je praksa na območju Evropske unije jasna.
Ko se relativno javne osebnosti prostovoljno izpostavljajo in pojavljajo v medijih, kjer razkrivajo tudi svoje zasebno življenje, morajo pričakovati in tolerirati poročanje ne le o njihovem poslovnem življenju in ne le tedaj, ko jim to ustreza. Zato so argumenti sodnice in njena zahteva po omejevanju svobode medijskega poročanja preveč restriktivni za demokratično družbo. Njeni kriteriji, kaj je dovoljeno pri poročanju o relativno javnih osebnostih, so s strokovnega vidika napačni glede na standarde demokratičnih družb in EU, vzpostavljene recimo z odločitvami ESČP.
Dr. Marko Milosavljević, FDV
Vse drugo utemeljevanje je posledica te njene percepcije. Sploh pa Milosavljevića preseneča, da je sodnica prepovedala objavo podatkov (npr. nekdanjega priimka Ize Login), ki ga je sama razkrila v intervjuju, in razlogov za spremembo njunega skupnega priimka. O slednjem je recimo poročala ameriška medijska korporacija Bloomberg, pa je zakonca Login nista tožila.
Neprimerno je torej, da slovensko sodišče prepoveduje objavo določenih informacij v slovenskih medijih, medtem ko so vse te informacije že objavili drugi mediji, domači ali tuji. To je nevaren primer dvojnih meril in neutemeljenega omejevanja razširjanja že znanih informacij, opozarja Milosavljević.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
