Poslanci so v poznih večernih urah zavrnili interpelacijo zoper delo ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal. Za interpelacijo je bilo 31 poslancev, proti pa 48. Da bi bila interpelacija uspešna, bi zanjo moralo glasovati vsaj 46 poslancev.
Ministrica je sicer pred koncem razprave ponovno zavrnila očitke predlagateljev interpelacije. Med drugim je Kresalova komentirala tudi trditev predsednika SDS Janeza Janše na sredini seji DZ. Za Janšo trditi, da je 25.000 t.i. izbrisanih v Sloveniji 17 let živelo brez vsakega statusa, "ni možno niti na Madagaskarju, kaj šele v Sloveniji".
Po besedah Kresalove leta 2004, ko je minister Bohinc izdal preko 4000 odločb, jih le 62 ni doseglo naslovnika. "V tem trenutku je bilo izdanih okoli 1500 odločb, kar je polovica od vseh, ki jih moramo izdati v tej prvi fazi reševanja vprašanja izbrisanih. Pošta je vrnila le nekaj deset nevročenih odločb," je pojasnila.
To po njenem mnenju "kaže na resnost priprav, doslednost izvedbe in strokovnost uradnikov, ki na tem delajo in postavlja na laž predsednika SDS".
V zaključku svojega nastopa je Kresalova opozorila, da se od 39 do zdaj obravnavanih odškodninskih tožb izbrisanih zoper RS noben od zaključenih postopkov ni končal s pravnomočno prisojeno odškodnino. Ob tem pa je še navedla, da je bila Slovenija samo v letih 2007 in 2008 tožena v 2258 primerih v skupni višini 12 milijard evrov. Če pa k temu dodamo še tožbe pred letom 2007, pridemo na skupni znesek 35 milijard.
Branko Grims (SDS) je v imenu predlagatelja interpelacije Kresalovi očital, da ni bila prisotna na seji in ni slišala argumentov za interpelacijo, niti vseh podanih številk. Po njegovem mnenju to kaže, da "teh stvari ne obvlada".
Ponovno je poudaril, da ministrstvo izdaja odločbe izbrisanim brez zakonite podlage. Opozoril je, da odškodnine, ki jih lahko izbrisani zahtevajo, niso omejene, kot so npr. odškodnine internirancem, vojnim izgnancem in prisilnim mobilizirancem iz obdobja druge svetovne vojne.
Že v začetku seje so sicer podporo interpelaciji napovedali v poslanskih skupinah SDS, SLS in SNS.
Vinko Gorenak (SDS) je prepričan, da je interpelacija zoper ministrico Katarino Kresal upravičena, ker je ministrica z začetkom izdajanja odločb poteptala referendumsko voljo.
Po prepričanju Srečka Prijatelja (SNS) "ne pride v poštev, da bi tisti, ki so delovali špekulativno", sedaj lahko zahtevali pravice. Gvido Kres pa je napovedal, da bodo v poslanski SLS interpelacijo podprli, če bo ministrica še naprej vztrajala pri izdajanju odločb izbrisanim.
Nasprotovanje interpelaciji oz. podporo ministrici pa so napovedale vse koalicijske poslanske skupine. Miran Potrč (SD) ocenjuje, da gre pri njej za politični konstrukt, s katerim podpisniki dokazujejo, da niso sposobni priznati napake in popraviti krivice.
Po mnenju vodje poslanske skupine LDS Boruta Sajovica gre pri ravnanju ministrice Kresalove za izvrševanje ustavne odločbe in za pravno državo. Franc Žnidaršič (DeSUS) je povedal, da interpelacija zoper ministrico Katarino Kresal pomeni napad na pravno državo in njeno ustavno ureditev ter sramoto za opozicijo. Cveta Zalokar Oražem (Zares) je ocenila, da je dežela, kjer kršitelji zakonov postajajo branilci pravne države, čudna.
Po koncu glasovanja so predstavniki komunikacijske intervencije www.izbrisani17let.si ministrici predali podpise in mnenja podpore v obliki stare, preluknjane jugoslovanske osebne izkaznice. Med nekaj več kot 660 podpisanimi je po besedah predstavnice intervencije Katarine Pollak tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan.