Nobeno profesionalno novinarsko društvo ni upravičeno, da bi razsojalo o novinarskem delu članov Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), saj to lahko storijo izključno organi ZNP, meni predsednik ZNP Igor Kršinar. S tem se je odzval na razsodbo Novinarskega častnega razsodišča, ki je odločilo, da so nekateri člani ZNP kršili novinarski kondeks.
Kot uvodoma ugotavlja Kršinar, je novinarsko častno razsodišče (NČR), organ Društva novinarjev Slovenije (DNS) in Sindikata novinarjev Slovenije, obravnavalo pritožbe zoper novinarsko delo dveh članov ZNP, Silvestra Šurle (Reporter) in Metoda Berleca (Demokracija) in ju obsodilo zaradi domnevne kršitve novinarskega kodeksa.
Kršinar opozarja, da so o delu njihovih članov upravičeni presojati izključno organi ZNP, o morebitni odškodninski ali kazenski odgovornosti pa odločajo sodišča. V ZNP zato pozivajo vse novinarske organizacije, tudi DNS, da jim v reševanje odstopijo vse predloge za obravnavo članov ZNP, katerih delo bo začelo obravnavati NČR. ZNP bo strokovno preučil vsako prijavo zoper njihove člane, zagotavljajo v združenju.
ZNP ob tem opozarja tudi na "problematično vlogo Društva novinarjev in njihovega častnega razsodišča pri uveljavljanju novinarskih standardov". NČR je tako zaradi domnevnega kršenja novinarskega kodeksa ob razkrivanju afere Ultra nedavno obsodilo novinarja TV Slovenija Mateja Hlebša. "Slednji sicer ni član ZNP, toda pri obravnavi so pri NČR na čelu s predsednico Ranko Iveljo kršili svoja lastna pravila, saj so postopek izvedli, čeprav je proti Hlebšu podjetje Ultra že pred tem vložilo odškodninsko tožbo," navaja Kršinar.
Kot opozarja, v takšnih primerih pravila NČR obvezujejo, da razsodišče postopka sploh ne začne oziroma ga prekine do zaključka zadeve na sodišču. Kršinar je prepričan, da je NČR z neupoštevanjem tega pravila resno škodilo novinarju, saj bo Ultra na sodišču lahko svoj odškodninski zahtevek podkrepila tudi z obsodbo na NČR.
V primeru novinarke Mirjam Muženič, ki je neuspešno kandidirala na letošnjih evropskih volitvah na listi LDS in se skušala takoj zatem vrniti na delovno mesto v informativnem programu TV Slovenija, je po mnenju Kršinarja šlo za poskus grobega izigravanja novinarskih standardov. A predsednik DNS Grega Repovž je vodstvo RTV Slovenija, ki ni dovolilo neposrednega vdora politike v informativni program, ostro napadel, navaja predsednik ZNP.
Oba omenjena primera po navedbah Kršinarja dovolj nazorno kažeta, da DNS zastopa interese določenih politikov oziroma političnih strank, ne pa interesov novinarjev in določb novinarskega kodeksa.
Predsednica Novinarskega častnega razsodišča Ranka Ivelja je v pisnem odzivu poudarila, da je bil NČR ustanovljen zato, da bi presojal spoštovanje Kodeksa novinarjev Slovenije in s tem bdelo nad etičnimi in profesionalnimi standardi novinarstva v Sloveniji. "Na NČR se lahko obrne kdor koli, ki meni, da je kateri koli novinar ali urednik v katerem koli slovenskem mediju kršil kodeks, in ga zanima naše stališče, naša stališča pa so zgolj moralno zavezujoča," pojasnjuje.
Pri razsojanju o očitanih kršitvah novinarskega kodeksa jih ne zanima članstvo novinarja v določeni novinarski organizaciji. Kot dodaja predsednica NČR, odgovornost novinarja za zapisano ali izrečeno javno besedo in upoštevanje poklicnih standardov ne more biti obravnavana glede na pripadnost tej ali oni organizaciji. Mnenje ZNP, da razsodišče ni upravičeno razsojati o novinarskem delu članov združenja, je zato za NČR brezpredmetno.
Iveljeva obenem zavrača očitek o kršenju lastnih pravil v primeru novinarja TVS Hlebša in pojasnjuje, da jih z vložitvijo odškodninske tožbe med postopkom ni seznanil ne pritožnik ne novinar.
Kot je znano, je Novinarsko častno razsodišče v sredo objavilo razsodbo, da so glavni in odgovorni urednik Demokracije Metod Berlec, odgovorni urednik Žurnala Goran Novković in urednik Reporterja Silvester Šurla kršili novinarski kodeks.
