Nesrečni mariborski radarji: zdaj očitki o izbiri koncesionarja

Iz gradiva, ki je priloženo k sklicu izredne seje, je razvidno nekaj podrobnosti poteka celotnega projekta nadgradnje in avtomatizacije cestnega prometa v Mestni občini Maribor (MOM), za katerega je bilo po objavi javnega naročila izbrano podjetje Iskra Sistemi. Kot piše današnji časnik Večer, naj bi ponudbo sicer oddala dva ponudnika, med njima pa, da se je odločil kar mariborski župan Franc Kangler.

Direktorica mestne uprave Milica Simonič Steiner je na današnji novinarski konferenci te navedbe označila za neresnične in pojasnila, da se dokumenti v medijih napačno tolmačijo, še posebej kar zadeva sklepanje javno-zasebnega partnerstva. "Postopek je potekal v celoti v skladu z zakonodajo. Na koncu je pogodbo oziroma aneks h pogodbi potrdila tudi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar," je poudarila.

Vodja občinskega sekretariata za splošne zadeve Branka Thaler, ki je bila v strokovni komisiji ob sklepanju omenjenega partnerstva, je pojasnila, da je postopek javno-zasebnega partnerstva drugačen od postopka javnega naročanja in da nikakor ni bil pisan na kožo enemu partnerju, kot piše v Večeru. "Vsi interesenti so imeli možnost sodelovati, a le eden je tekom postopka izpolnil vse pogoje," je dejala. Poudarila je še, da takšne postopke vodi posebej za posamezen primer sestavljena komisija in ne župan.

Vendar pa je konec januarja lani sprejeti Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) omenjeni projekt ocenjeval na vsega 5,66 milijona evrov. Vanj je bila med drugim vključena zamenjava 52 semaforjev, 1300 detektorjev za vozila in pešce, postavitev novih LED signalnih dajalcev za nočno zatemnitev, video nadzor na desetih križiščih ter vzpostavitev sodobnega centra za nadzor in upravljanja s prometom v mestu, izhaja iz gradiva.

Šele potem, ko je bil koncesionar že skoraj dokončno izbran, pa so konec lanskega leta v mestnem svetu potrdili novelo DIIP, ki je celoten projekt podražila na 29,8 milijona evrov. Zasebni partner je namreč ob zahtevani osnovni nadgradnji ponudil še izgradnjo optičnega omrežja in implementacijo dveh prekrškovnih sistemov. Mestna uprava je takrat zagotavljala, da jim je zasebni partner ponudil najsodobnejši način upravljanja s prometom.

Hkrati je dokument predvidel tudi model financiranja, po katerem zasebni partner pričakuje povračilo investicije v dogovorjenem deležu iz naslova prihodkov realiziranih glob zaznanih prekrškov ter souporabe novozgrajenega optičnega omrežja. V desetih letih naj bi mestna občina kar 92 odstotkov vseh pobranih kazni nakazala zasebnemu partnerju, predlagatelji izredne seje pa ob tem opozarjajo, da iz dokumenta ne izhaja, da se po povrnitvi vrednosti investicije dogovori drugačen režim delitve denarja.

Na občini so danes pojasnili, da se je vrednost povečala, ker je zasebni partner v pogajanjih ponudil mnogo več od prvotno zahtevanega. Celotno ponudbo naj bi izpolnil v roku štirih let, podrobno vsebino pogodbe, ki je na zahtevo zasebnega partnerja zaenkrat še tajna, pa bodo prihodnji teden predstavili na novinarski konferenci skupaj z družbo Iskra Sistemi.

Pobudniki izredne seje s prvopodpisanim svetnikom SD Antonom Gačnikom med drugim predlagajo, da se določi začasni moratorij na izvajanje sistema do uskladitve projekta z zakonodajo oziroma, če pa ta ni mogoča, naj MOM doseže ničnost pogodbe z družbo Iskra Sistemi.

Komisijo za preprečevanje korupcije bi predlagatelji pozvali, da pregleda celoten postopek vzpostavljanja omenjenega javno-zasebnega partnerstva, računsko sodišče pa, da glede na svoje pristojnosti revidira postopek vzpostavite ter presodi pravilnost in smotrnost ravnanj za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva in smotrnost celotnega koncepta avtomatiziranega nadzora nad cestnim prometom v Mestni občini Maribor z vidika zakonitosti in gospodarne rabe javnih sredstev.

Simonič Steinerjeva je poudarila, da je bil sistem uveden izključno z namenom varovanja varnosti v cestnem prometu, saj je bila hitrost na mariborskih cestah velikokrat prekoračena. "Cilj tega je, da vozniki začnejo voziti v skladu s predpisi, in ne kaznovanje. Tega ne bodo plačali davkoplačevalci, kot se zdaj rado govori, ampak kršitelji zakonodaje," je dodala.

Tudi vodja sektorja za komunalo in promet Uroš Kosi je ponovil, da so radarje postavili na točkah, kjer so se v preteklosti dogajale prometne nesreče, in na glavnih vpadnicah v mesto, da bi zaustavili nalet vozil s hitrejših cest. "Tega si ni izmislil Maribor, ampak to obstaja že v drugih mestih," je dejal.