Ministrica za kulturo Majda Širca kršenje zakona o medijih pri javnem razpisu za sofinanciranje medijskih projektov opravičuje s »smiselno uporabo«. Čeprav so kriterij za sofinanciranje prodani izvodi tiskanega medija, pomoč dobivajo brezplačniki. "Mi spoštujemo zakon smiselno, torej tako, da ga kršimo," je logika strokovne komisije ministrstva.
Po razkritju, da sta ministrica za kulturo Majda Širca in strokovna komisija za ocenjevanje medijskih projektov pod vodstvom dr. Klementa Podnarja pri javnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev kršila zakon o medijih, smo na ministrstvo za kulturo (MK) poslali vprašanje, kako bo Širca ukrepala v zvezi s tem. Spomnimo, med merili, ki bi jih po 4. a členu zakona o medijih pri obravnavanju sofinanciranja splošno informativnih tiskanih medijev morala upoštevati strokovna komisija, je tudi »povprečno število prodanih izvodov tiskanih medijev«. Kljub temu je strokovna komisija namesto tega merila pri ocenjevanju upoštevala naslednjega: »povprečno število NATISNJENIH in prodanih izvodov tiskanih medijev«.Posledica tega je, da so med projekti, ki bodo na podlagi odločbe ministrice sofinancirani, tudi medijski projekti nekaterih brezplačnih časnikov, čeprav ti nimajo niti enega prodanega izvoda (na primer Udarni list, Notranjsko-kraške novice). Projekti pri izdajateljih teh časnikov ne bi smeli na razpisu po omenjenem merilu dobiti niti ene točke in bi zato pristali bistveno nižje na lestvici: med tistimi medijskimi projekti, ki jih država ne bo sofinancirala. Seveda bi se hkrati med sofinancirane projekte uvrstili nekateri, ki se zdaj niso.
Zanimalo nas je tudi, ali je ministrica Širca vedela, da pri ocenjevanju strokovna komisija upošteva merilo, ki ni v skladu z zakonom o medijih, zato niti odločba ministrice ni v skladu s tem zakonom. Na MK so pripravili odgovor, ki pomeni pravi posmeh pravni državi in spoštovanju zakonov. Tako pravijo, da je »namen zadevnega merila vsekakor v tem, da se oceni projekt glede na to, kolikšen je doseg bralcev tiskanega medija. Vsebina, ki je sofinancirana, mora biti v javnem interesu, ta pa vsekakor ne bi bil podan, če na primer financirane vsebine v mediju ne bi mogel prebrati nihče, kljub temu da je lahko projekt po drugih merilih ocenjen kot zelo kvaliteten. Cilj razpisa je med drugim tudi to, da ima možnost sofinancirano vsebino prebrati kar največje število bralcev. Zato je bilo že v razpisu v letih 2007 in 2008 zapisano isto merilo kot v letih 2009 in 2010. Pri brezplačnikih je to merilo potrebno uporabiti smiselno in namesto prodanih izvodov uporabiti število natisnjenih izvodov, saj oba termina za uporabo določenega kriterija povesta isto.«
Čeprav je odgovor povsem nesmiseln, smo ga citirali v celoti, da nam na MK ne bi očitali »prikrojevanja«. Njihova poanta je jasna, vendar hkrati katastrofalna: mi spoštujemo zakon smiselno, torej tako, da ga kršimo. Sklepanje pristojnih na MK, da je cilj razpisa tudi to, da ima sofinancirano vsebino možnost prebrati kar največje število bralcev, bi dejansko pomenila favoriziranje brezplačnikov z visokimi nakladami. Prav to zakon o medijih s svojo določbo preprečuje, toda zaman, na MK ga pač »smiselno« kršijo. Da je enako ravnal že prejšnji minister za kulturo Vasko Simoniti, ne more biti opravičilo ne zanj ne za Majdo Širca.