Evropska komisija je danes Slovenijo opozorila, da z veljavnim sistemom vinjetnega cestninjenja nepravično obravnava tuje državljane, ki slovenske avtoceste uporabljajo le občasno. Rešitev bi bila uvedba vinjet za deset ali sedem dni, menijo v Bruslju. Ministrstvo za promet zavrača očitke in vztraja pri veljavnem sistemu pol- in enoletnih vinjet.
Evropska komisija se je danes odločila, da bo Sloveniji poslala prvi uradni opomin, naj preneha diskriminatorno obravnavati druge državljane EU ali tuje rezidente, ki le občasno uporabljajo slovenske avtoceste. Presodila je namreč, da so ti zaradi nesorazmernih cestnin za tranzit ali kratkotrajno uporabo avtocest v slabšem položaju kot Slovenci.
"Slovenija ima po prejemu prvega opomina mesec dni časa za odgovor," je pojasnil tiskovni predstavnik komisarja za promet Antonia Tajanija, Fabio Pirotta. Slovenske oblasti opomina danes uradno še niso prejele, prejele naj bi ga v naslednjih dneh, zato bo rok za odgovor Slovenije predvidoma enkrat v začetku novembra.
Če je odgovor "zadovoljiv", ni potrebe po nadaljnjem postopku, sicer se postopek nadaljuje z drugim, še resnejšim opominom in v skrajnem primeru konča na Sodišču Evropskih skupnosti, je pojasnil Pirotta. "Zadovoljiv" odziv Slovenije bi bila po njegovih navedbah uvedba vinjet za krajše obdobje, sedem ali deset dni.
Slovenija z uvedbo polletnih in enoletnih vinjet krši člen 12. Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, ki prepoveduje "vsako diskriminacijo na podlagi državljanstva". "Slovenski ukrep nepravično obravnava uporabnike slovenskih avtocest. Ukrep sicer ni neposredna diskriminacija na podlagi državljanstva, a ima enak učinek v praksi," je pojasnil Pirotta.
S tem prvim pisnim opominom zaradi kršenja pravnega reda EU, ki ga bo dobila Slovenija, se začne vsak postopek komisije proti državi članici zaradi nespoštovanja evropskih pravil. Komisija nato odgovor preuči in če ni "zadovoljiv", postopek nadaljuje z drugim opominom, imenovanim obrazloženo mnenje, kar se običajno zgodi v obdobju od štirih do šestih mesecev.
S pravnega vidika se uradni opomin Evropske komisije nanaša na spremembe zakona o javnih cestah, ki so začele veljati julija 2008. Pravni okvir EU sicer ne pokriva osebnih vozil ali motornih koles, tako da države članice lahko same določijo svoje sisteme cestninjenja, vendar morajo upoštevati splošne določbe iz Pogodbe ES.
Slovenija je s 1. julijem uvedla vinjete za osebna vozila, medtem ko za tovorni promet še naprej velja plačevanje cestnin glede na prevoženo razdaljo. Letos je mogoče za 35 evrov kupiti le polletno vinjeto, naslednje leto pa tudi enoletno vinjeto za 55 evrov. Vinjete naj bi bile sicer le začasen ukrep, do uvedbe satelitskega cestninjenja, ki pa naj ne bi bilo vzpostavljeno pred letom 2010.
Slovenija je uvedbo vinjet doslej branila z argumenti, da ta ukrep nikakor ne diskriminira na podlagi državljanstva, da ne omejuje prostega pretoka oseb v okviru notranjega trga EU ter da ne vpliva na možnost dostopa tujih državljanov na trge drugih držav članic in ne more preprečiti niti omejiti dostopa na ozemlje Slovenije ali gibanja po ozemlju notranjega trga.
Takšno stališče je danes vnovič potrdil državni sekretar na ministrstvu za promet Peter Verlič. Slovenija bo po njegovih besedah v odgovoru Evropski komisiji pojasnila pozitivne učinke vinjet. "Slovenija bo pri svojem stališču ostala, razen če ne bodo prišli kakšni drugi argumenti," je pojasnil Verlič v odzivu na opomin komisije.
Verlič je poudaril, da bo Slovenija takoj po prejemu uradnega opomina pripravila odgovor, pri čemer bo glede na povolilno obdobje in menjavo vlad prosila za podaljšanje enomesečnega roka. To bi bilo po njegovem mnenju korektno do nove vlade, a če v Bruslju prošnji ne bodo ugodili, bo vlada to spoštovala. V Bruslju so sicer danes povedali, da takšno podaljšanje ni mogoče.
Na ministrstvu za promet zavračajo očitke glede neposredne ali posredne diskriminatornosti vinjet. "Vinjete veljajo tako za domače kot za tuje uporabnike, uvedba vinjet pa je v Slovenijo prinesla ravno to, kar si je vlada želela - večjo pretočnost, skrajšanje vrst na cestninskih postajah, zmanjšanje prometa na stranskih cestah," je pojasnil Verlič.
Dejstvo, da je sistem bolj ugoden za tiste, ki se vozijo več, kot za tiste, ki se vozijo manj, po navedbah ministrstva ne pomeni, da je ugodnejši za domače in manj ugoden za tuje državljane. Veliko tujcev po trditvah ministrstva slovenske avtoceste uporablja razmeroma pogosto, po drugi strani pa tudi veliko Slovencev avtoceste uporablja zgolj občasno.
Svetovalec predsednika SD za promet in pomorstvo Patrick Vlačič, ki se omenja kot morebitni novi prometni minister, pa je poudaril, da so v SD uvedbi sedanjega sistema vinjet v preteklosti nasprotovali prav zaradi pričakovane odločitve komisije. "Potem ko je v preteklosti Avstrija morala uvesti vinjete za krajši čas, je bilo naivno pričakovati, da Sloveniji tega ne bo treba," je za STA dejal Vlačič.
"Glede na nizko predvolilno ceno vinjet je bilo enostavno treba denar nekje pobrati. Načrt je bil zelo transparenten - pobrati denar od tranzitnih potnikov oziroma od tujcev. Tisti, ki so mislili, da EU tega ne bo sankcionirala, so naivno ali namerno naivno izpeljali projekt tik pred volitvami," razmišlja Vlačič, ki ga v povezavi s tem skrbi tudi položaj javnih financ in vzdržnost nacionalnega programa izgradnje avtocest.
Ponovno spreminjanje cestninskega sistema bi bilo do državljanov neodgovorno, pravi Vlačič in ocenjuje, da bo treba zadevo najprej politično presoditi, kakšen naj bo odziv, nato pa še ekonomsko oceniti, z ustreznimi izračuni. "Potrebno bo narediti ekonomski model, ki bo vzdržen," pravi član predsedstva SD.
Sistem vinjet se je, kot omenjeno, povezoval tudi z morebitnimi odvzemom denarja Bruslja za slovenske avtoceste. Slovenija namreč gradi avtoceste tudi s pomočjo kohezijskih sredstev, kjer pa mora v primeru velikih projektov predložiti tudi finančni načrt, ki prikazuje celotne načrtovane finančne vire in načrtovan prispevek iz vseh virov financiranja EU. Če bi se sistem pobiranja cestnin spremenil, bi se lahko posledično spremenil tudi finančni tok, a, kot so danes za STA potrdili v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je avtocestni odsek Beltinci-Lendava komisija potrdila julija, v postopku potrjevanja je še odsek Slivnica-Draženci.
Velja omeniti še to, da se je stališče Evropske komisije do slovenskih vinjet bistveno zaostrilo, ko je na mestu komisarja za promet Francoza Jacquesa Barrota nadomestil Italijan Antonio Tajani. Sosede Slovenije Italija in Avstrija pa tudi nečlanica EU Hrvaška so sicer ostre nasprotnice veljavnega sistema vinjet v Sloveniji.
Tedanji komisar za promet Barrot je v začetku maja na Brdu pri Kranju na neformalnem srečanju prometnih ministrov dejal, da bodo vinjete v Sloveniji začasen ukrep, ki bo veljal do uvedbe satelitskega elektronskega plačevanja cestnine. "Glede na to, da gre za začasen režim, menim, da lahko to podpremo," je tedaj ocenil, a opozoril, da je treba preveriti, da ne bo "kakšne diskriminacije".
Evropska komisija sicer proti Sloveniji ne vodi nobenega resnejšega postopka zaradi kršitve evropske zakonodaje. Med vsemi primeri po navedbah Bruslja kot edini "politično resnejši primer" izstopajo notarji, kjer pa v nemilosti Bruslja ni le Slovenija. Opomine je Slovenija doslej med drugim prejela tudi na področju okolja, farmacije, zdravstva in pri igrah na srečo.
