Revija Reporter
Slovenija

Nenad Glücks: Anticepilskih »pacientov« nima smisla prepričevati, jim je pa nujno preprečiti povzročanje škode drugim (KOMENTAR)

Nenad Glücks
13 1.919

12. sep. 2021 6:00 Osveženo: 7:24 / 12. 9. 2021

Deli na:

Anticepilci so vdrli v studio TV Slovenija, za njimi je prišla policija.

Twitter/Marta Razboršek

Ob začetku šolskega leta, ko je v učilnice spet stopilo okoli 270 tisoč učencev in dijakov, so nov zagon dobili ti. anticepilci. Pri čemer med te skupine prebivalstva ne štejem vseh tistih, ki se ne želijo cepiti zoper kovid-19 ali na sploh proti katerokoli bolezni. Če se ljudje bojijo potencialnih škodljivih posledic cepljenja, pa čeprav je možnost zanje po besedah zdravnikov zelo majhna, je to argument, ki ga velja spoštovati. Možnost škodljivih učinkov cepljenja je res majhna, vendar se takšni primeri žal dogajajo. Tudi z zelo hudimi posledicami.

Druga stvar pa je, ko ljudje, ki jih posebej v Sloveniji žal ni tako malo, razlagajo, da gre za zaroto. Torej, da želijo razne zakulisne združbe s cepivom spremeniti naš DNK, nas narediti poslušne, vgraditi v nas neznane snovi, povečati zaslužke farmacevtskih družb ... Nekateri so prepričani, da bolezen kovid-19 sploh ne obstaja ali pa da ni nič bolj nevarna oziroma ni smrtnost nič večja, kot je pri sezonski gripi. Kot smo slišali nedavno, ravnatelj osnovne šole v Preboldu celo dvomi, da virusi povzročajo bolezni.

Nikogar ni treba kaznovati za njegovo mnenje, pa če je še tako nerazumno. A v imunski sistem vsake resne države morajo biti vcepljeni ukrepi zoper tiste, ki na podlagi mnenj, ki nimajo nobene podlage v znanosti, ravnajo v škodo drugim. In anticepilci postajajo v Sloveniji vse bolj agresivni in objestni. Nekateri jih imenujejo tudi »pacienti«. Vdirajo tudi v institucije države, šole, na policijo.

Na čelu Sindikata policistov Slovenije je oseba, ki pravi, da je odločitev o testiranju (pozor, o testiranju, ne o cepljenju !) treba prepustiti vsakemu posameznemu zaposlenemu policistu. Seveda, nikogar se ne sme testirati na silo ali mu tako natikati maske, toda hkrati bi moralo biti jasno: delodajalec je upravičen ukrepati zoper take, na koncu tudi z odpovedjo delovnega razmerja, če je to nujno za zaščito drugih zaposlenih in njihovih svojcev. Pravica do delovnega mesta v ustavi ni zapisana.

Kar je res skrb zbujajoče, je, da imajo policisti na čelu svojega sindikata osebo s takšnimi stališči. Enako zbuja skrb, da je imel ravnatelj preboldske šole namesto shoda zoper njega shod njemu v podporo. In podporo sveta šole. Iz družbe, kjer se ni smelo dvomiti o nobeni avtoriteti, nastaja pri nas družba, kjer se dvomi o vsem. A huje je, da se tako tudi ravna, kar vodi v anarhijo. Temu se morajo institucije države zoperstaviti tudi za ceno konfliktov, do katerih neizogibno pride. Tudi tako se brani državnost. »Pacientov« nima smisla prepričevati, ji je pa nujno preprečiti povzročanje škode drugim.