Premier Janez Janša odhaja na obisk v Nemčijo, kjer se bo srečal s kanclerko Angelo Merkel. Kako gledate na dejstvo, da si je za svojo prvo uradno pot v tujino po prevzemu mandata izbral prav Nemčijo?
To, da je izbral Nemčijo za prvi uradni obisk v tujini, zelo cenimo. Mislim, da to ne izkazuje le pomembnosti dvostranskih odnosov med Slovenijo in Nemčijo, temveč kaže tudi, da velik pomen tem odnosom pripisuje tudi premier.
Nemčija je prva gospodarska partnerica Slovenije. V nasprotju s Slovenijo, ki se pri spopadanju z gospodarsko krizo sooča s precejšnjimi težavami, gre Nemčiji pri okrevanju precej bolje. Kje vidite razloge za to?
Odgovor na to vprašanje bi moral biti zelo kompleksen, a ga bom skušal skrajšati. Imamo seveda zelo različno ozadje, različno strukturo gospodarstva, kot večje gospodarstvo imamo mi več možnosti. Mislim pa, da obstajata še dva pomembna dejavnika.
Eno je, da je naša vlada med veliko gospodarsko krizo 2008 in 2009 sprejela nekaj pomembnih ukrepov, med njimi obsežen infrastrukturni program, še posebej pa to, čemur pravimo skrajšano delo, kar pomeni, da je subvencionirala delavce, ki so delali s skrajšanim delovnim časom, ker njihova podjetja niso imela dovolj naročil.
To je podjetjem omogočilo, da so obdržala svoje dobre in kvalificirane delavce - številna med njimi so celo izkoristila preostali čas za njihovo nadaljnje izobraževanje - in bila s tem pripravljena na ponoven zagon gospodarstva, kar se pravzaprav dogaja od leta 2010, torej da niso začela pod ničlo, temveč tam, kjer so bila pred krizo. In to je bilo zelo koristno orodje.
Mislim pa, da smo imeli veliko koristi tudi od dobrega okolja, kar zadeva naš izvoz, smo namreč zelo izvozno naravnani. In ker je na nekaterih območjih sveta, še posebej na Kitajskem, pa tudi drugod po svetu, povpraševanje po nemških proizvodih naraslo, smo lahko imeli od tega koristi.
To sta bila po mojem mnenju glavna dejavnika, zaradi katerih gre Nemčiji relativno bolje, seveda pa se še vedno borimo s posledicami krize.
Zaradi hude gospodarske krize se v zadnjem času izrazito povečuje priliv delovne sile iz nekaterih evropskih držav v Nemčijo. Kako je z delavci iz Slovenije, ste tudi tu zabeležili porast?
Kot veste, imamo v EU prost pretok delovne sile in, vsaj kolikor je meni znano, nimamo statistike o slovenskih delavcih, ki prihajajo v Nemčijo. Bi si pa lahko mislil, da bi zato, ker gre našemu gospodarstvu malo bolje, morda lahko prišlo do porasta. A, kot rečeno, ne vem, da bi v zvezi s tem obstajala kakšna nedavna statistika.
Nemško gospodarstvo je eden od največjih svetovnih vlagateljev v tujino, v Sloveniji pa nemški vlagatelji niso na prvem mestu. Zakaj je po vašem mnenju tako?
Glede na številke nismo največji vlagatelj, smo med največjimi. Razlog je predvsem v pogojih za naložbe. Gre za birokracijo, visoke davke, relativno visoke stroške dela itd. Pri gospodarstvu gre na koncu za globalno konkurenčnost. Če želi nekdo vlagati, ga zanima, kje je to najbolje storiti. In Slovenija, iz vrste razlogov, kot sem povedal, v očeh podjetij očitno ni najboljši kraj za naložbe.
Mislim, da si bo na tem področju morala predvsem prizadevati slovenska vlada. Vem, da se trudi po najboljših močeh, da obstajajo temu namenjeni programi, a potreben je čas.
Si lahko v prihodnosti obetamo kaj več nemških naložb v Sloveniji? Kateri sektorji v Sloveniji so zanimivi za nemška podjetja?
Upam, da bo v prihodnje več naložb nemških podjetij v Sloveniji. Morda bo do njih prišlo, če bodo izvedeni vladni programi. V katero industrijo, pa je težko reči. Vem, da v nekaterih velikih nemških podjetjih in nekaterih panogah obstaja interes za določena podjetja, a, razumeli boste, ne morem razkriti njihovih imen.
Gre za različne sektorje, teoretično bi bilo možno vlaganje v vse sektorje - v infrastrukturo, energetiko, promet, kar pa je znova stvar pogojev. Največje možnosti za nova vlaganja so v privatizaciji, manj je možnosti za greenfield naložbe, ki jih je v Slovenijo, zaradi naštetih dejavnikov, težko pripeljati.
V nedeljo je svet pozorno spremljal volitve v Franciji, pa tudi Grčiji. Kako bodo po vašem mnenju na reševanje dolžniške krize v Evropi vplivali izidi teh volitev?
Kar zadeva Francijo, veste da z njo gojimo zelo tesno partnerstvo, prijateljstvo, in povsem prepričan sem, da se bo dobro sodelovanje nadaljevalo. Ugibam pa, da se vaše vprašanje nagiba k dejstvu, da je novi francoski predsednik Francois Hollande v predvolilni kampanji zahteval spremembo fiskalnega pakta. To bo seveda stvar razprav.
A ne vidim vsebinske razlike, saj mislim, da je tudi novi francoski predsednik priznal, da je treba konsolidirati proračun. O tem ni dvoma. A ima prav, in to mnenje delimo, to, da je treba več storiti za rast gospodarstva, za rast zaposlovanja.
Kar zadevajo Grčijo, moramo počakati, katere sile bodo oblikovale novo vlado. Seveda bomo še naprej sodelovali z vsako demokratično izvoljeno vlado. Še naprej bomo nudili podporo. Mislimo pa, da dogovori in usmeritve, ki so jih sprejeli trojka, delovna skupina in grška vlada, seveda morajo ostati v veljavi.