V elitni, večstanovanjski hiši v središču Ljubljane, kjer domujejo zanimive politične osebnosti, se je na hodniku znašel majhen psiček z belim obročem okoli vratu. Njegova lastnica nam je povedala, da ga je pravkar pripeljala iz bolnišnice; skrbelo jo je kako bo napredovalo njegovo okrevanje. Ko sta izginila v dvigalu sem se tolažila z mislijo, da se mu zagotovo ne bo zgodilo nič hudega. Že kmalu bo lahko užival izbrane pasje brikete z vitamini, namesto nemarno odvrženih kosti.
Tako po nemarnem, slabšalno, brez sramu in v povišanih tonih, so v teh dneh odvržene besede časopisnih komentatorjev in najpomembnejših političnih predstavnikov. Že kmalu potem, ko smo lahko videli posnetke pomora v Barbarinem rovu pri Laškem, kjer so zločinci ljudi še žive zazidali, nato pa naredili toliko pregrad, kot da bi delali zaščito pred sevanjem iz skladišča radioaktivnih odpadkov, so se začeli vrstiti prvi komentarji. Jaka Lucu, novinar Poleta, športne priloge Dela, prek katere poskušajo kreirati mišljenje športnih navdušencev, je v uvodniku zapisal, da nikogar bolj ne ceni kot napredne ljudi sveta. Nič slabega, a mednje je poleg Nelsona Mandele, Baracka Obame, in sebe – Titovega pionirja, uvrstil tudi Tita. Če bi med izbrance zapisal romunskega diktatorja Nicolaeja Ceausesca, bi morda še razumela, da je želel napisati le gloso.Morda pa se še vedno motim? Utrip sedanjega časa, v katerem znova premetavamo »te kosti,« želi spremeniti tudi pisec Marko Crnkovič, ki se je v sobotnem Objektivu odkrito norčeval najprej iz vseh tistih, ki so »vidno pretreseni« zapuščali Barbarin rov, nato pa še iz tistih, ki so opisovali občutja preiskovalcev grobišč. Nadaljeval je v stilu, za katerega je očitno prepričan, da je duhoviti in nadvse izviren: »Dajmo vse to posneti in poskrbimo, da bo čim več ljudi to videlo in da jim bo pri tem šlo na bruhanje. Ker navsezadnje, morda pa sprava sploh ni stvar morale – ampak preprosto stvar želodca.« Po vsem tem izlitem cinizmu je spregovoril še predsednik države Danilo Türk, ki je zadnje odkritje pomora v rudniku označil kot drugorazredno temo. Namesto da bi poslanci v državnem zboru moralno obsodili zločin in naredili žalno komemoracijo za nasilno pobitimi, se tako raje znova osredotočamo na prave, »udarniško« gospodarske teme. Obenem se v zakulisju na odgovorne položaje še kar naprej nameščajo »ta pravi« kadri. Tako bo že kmalu na mesto direktorja direktorata za medije ustoličen »vidno nepretreseni« kolumnist Marko Crnkovič.