Nekaj Obrazov naših laži

V zadnjih dneh sta dve najbolj iskani osebi na slovenskem ministrski predsednik Borut Pahor in minister za promet Patrick Vlačič, ki ga iščejo v Luki Koper in na mejnem prehodu Karavanke

Za Pahorja pravijo, da je izginil nekje na poti iz Izraela in Palestine, kjer je v svoji posredniški misiji diplomatsko gradil most med Izraelci in Palestinci, in so takoj po njegovem odhodu izbruhnili nemiri na obeh straneh. To seveda pomeni, da tudi na tujem Pahorja nikakor ne razumejo, kot ga ne razumejo v njegovi domovini, ki ji je posvetil ves svoj prosti čas. Nekateri pravijo, da bi bilo bolje, če bi si Pahor tu pa tam vzel kratko pavzo in šel recimo kam v gore, kjer bi se malo umiril.

Kot to počenja Janez Janša. Pri čemer lahko zapišem, da Janša v gore zagotovo hodi zategadelj, ker je nad tisoč metri vse dovoljeno, na podlagi tega pa bi lahko sklepali, da se je afera Patria delala v Severni triglavski steni. Menda obstajajo priče, ki trdijo, da je Janša iz stene, ko se je malo zaplezal, kričal v dolino: patria mia, kdo me bo ven spravil! Čeprav mu gre zameriti, da je v tisti situaciji mislil le nase in ni na primer kriknil: čuvajte mi domovino, kar bi bilo ustrezneje. Žal onega kronskega komunikacijskega dokaza iz Severne triglavske stene ni ne v naši in ne v avstrijski obtožnici. Tudi v najbolj resnicoljubnem mediju Pivovarniškem listu ga še niso objavili, kar ne pomeni, da dokaza ni, saj je slišati, da je tisto kričanje v koči na Kredarici ujel tudi Milan Kučan, ki ga večkrat gor peljejo s helikopterjem in bi lahko bil čisto ustrezna priča. Kučan že v dolini ve veliko, na višini pa se mu odprejo nova obzorja …

 Da pa oni Karba še ni objavil tega dokumenta, je menda problem zgolj v tem, da ima fant težave s tujimi jeziki in na primer ne ve, kaj pomeni besedica »mia«. Lahko mu samo namignem, da je ni mogoče prevajati v besedno zvezo »moja korupcija patria«, čeprav ni prepovedano. Pač v skladu s profesionalno politiko časopisa, pri katerem dela in ki mu je naklada padla, dolgove pa ima tudi primerljivo katastrofalne. Ne more biti vladni uradni list v boljšem položaju, kot je vlada! In s tega vidika je popolnoma zgrešena, da ne rečem lažna trditev Janeza Janše, ki jo je izrekel na strankarskem večdnevnem pikniku (in ne na taboru SDS, kot trdi), in jo zdaj citiram: »Če bi v Sloveniji laž prepovedali za en dan, bi večina medijev propadla ali šla na dražbo kot Delo Revije.« V resnici je Janša medijem zagrozil, češ da laži ne smejo objavljati, novinarji pa jih ne smejo pisati. To je seveda grob napad na novinarsko avtonomijio in profesionalnost!

Laž je namreč lahko tudi dobra laž. Kako bi se na primer godilo našim na oblasti, če bi vse povedali po resnici, mediji pa objavili? Da smo samo še kakšna dva koraka od bankrota, da ne vemo, kako iz krize, ker niti tega ne vemo, kako smo lahko vanjo tako globoko zabredli. Da so Pahorjeve tiskovne konference po sejah vlade tako dolge zato, da lahko predsednik vlade veliko govori in nič ne pove. Da je naša koalicija sicer razpadla, a to ne pomeni, da nimamo enakih ciljev tudi na prihodnjih volitvah. Edini cilj, ki je za nas merljiv, pa je priti na oblast. To je tudi edini smisel našega bivanja.

Tega in v taki obliki seveda naši mediji ne objavljajo, ampak trdijo ravno nasprotno. Poleg tega je vsaka laž primerna in dovoljena, če se tako zmanjša nevarnost, da na oblast pride diktator, ki nam bo prepovedoval pisati laži. Leta 1945 smo zmagali z lažjo o novi eri enakih v enakosti in v tej laži zdržali šestdeset let; leta 2008 pa smo uspeli z lažjo o novi politiki starih politikov. Ko bodo spet volitve, bomo zmagali s prenovljeno lažjo o novih obrazih. Kot so na primer Gregor Golobič ali Kumer in Potrč kot predstavnika nove, mlade generacije. Da ne pozabim Potrate časa, ki nas bo ponovno zastopala, ker je nenadomestljiva takrat, kadar je treba opozicijo zatolči s počasnimi mislimi in dolgočasnimi replikami.

A ta hip je pomembno tudi vprašanje, kam je poleg Pahorja izginil minister Vlačič! V rodnem kraju Kopru mu stavkajo v Luki in postavljajo pred lastnike nemogoče zahteve, kot je na primer varnost pri delu in pravično plačilo za težaško delo. Vlačič ima prav, da se je skril menda na neko jadrnico z lepimi dekleti. Nikjer ne piše, da je naloga ministra, da se sooči z delavci v Luki in da z njimi parlamentira o tem, kaj je pravično in kaj ni. Ni ministra, zlasti ne Vlačiča, ki bi lepe bejbe na lepi jadrnici v lepem morju zamenjal za prepotene luške žerjaviste.

Sicer pa, kje je opozicija, ki ima toliko povedati o našem vladanju? Kaj ni odgovorna za razmere v državi tudi, ko so počitnice in dopusti? Bo Janša spet rekel, da smo mi krivi za protestni štrajk v Luki Koper? A ni dovolj, da je kriv za politični pritisk na Gordano Sredojević, odgovorno urednico revije Obrazi, ki je rekla, da je popustila in na naslovki revije objavila njegov portret? Kaj pa, če revija zato propada? Kajti zato ker je bila hišna revija družine Senica-Kresal in naših pač revija ni propadala, a to ni bil politični pritisk, čeprav se je revija zaradi tega zanič prodajala. Je pa šel dobro v promet brezplačnik Predsednik, ki ga je Sredojevićka jeseni 2007 naredila za kandidata Danila Türka.

Kdo jo je takrat pritiskal, pa zgodovina molči.

P. S.: Slovenija je v resnici država multikulturnosti – imamo leve siromake, desne siromake, sredinske siromake in bogataše.