Nova Slovenija je enkrat že zapolnjevala praznino. Pred dobrimi osmimi leti po ponesrečeni združitvi SLS in SKD. Kljub mnogim dvomljivcem se je stranka, ki v državnem zboru ni imela poslanske skupine, samo v treh mesecih prijela in na naslednjih volitvah dosegla izid primerljiv z zdajšnjim Zaresom. Medtem se je zgodilo marsikaj. SDS je uspelo obdržati število svojega elektorata tudi na njen račun, saj so ji ušli bolj sredinski oziroma oklevajoči volivci.
Ti so se tokrat premislili in glasovali proti vladi Janeza Janše in stranki. To se seveda ni zgodilo le v zadnjih tednih ali celo v zadnjem tednu, temveč v prvih dveh tretjinah mandata.Janša tudi v dnevih po volitvah govori o preseganju ideoloških delitev, o nameravanem a neuspelem vabljenju katere od strank tranzicijske levice, a dejstvo je, da njegovi stranki ni vnovič uspelo zavzeti sredine. Samo to je bil ključ do uspeha in ne mobilizacija desnega volilnega telesa. Predsednik SDS je v nagovoru članom po volitvah zapisal, da je prišel čas, da »povabimo medse vse tiste dobre kandidate, ki so sodelovali na volitvah na listah drugih strank, pa so danes potrti in se sprašujejo, kajzdaj. « Če za koga velja to povabilo, velja predvsem za pristaše NSi. No, njeno vodstvo je pred izzivom, kako lahko najprej samo povrne potrte pristaše krščansko-ljudske opcije. Za zmago desna sredina potrebuje širšo pahljačo strank. Drnovšek, Janša in za njima Pahor so pokazali, kako odigrati vlogo hegemona. Kdo bi si misli, da bi to lahko doletelo Pahorja, predsednika stranke, ki je bila dolga leta le servis LDS. In prišli bodo novi Drnovški, Janše in Pahorji ...
Janez Janša ni več predsednik vlade in »potrti« so tudi tisti, ki so se strnili okoli njega. Gotovo SDS ni stranka, ki bi se razletela, ker ni več pri koritu, tako kot se je to zgodilo LDS pod vodstvom Ropa in Kacina. Če je desno volilno telo složno glasovalo za SDS (ali ostalo doma), zdaj za kaj takšnega ni nobene potrebe. Pričakujemo lahko, da bo podpora zanihala navzdol, volivci pa, ki so glasovali strateško za zmagovalca, da bi segel do relativne večine, bi se lahko vrnili k svojim strankam. In začela se bo nova tekma. Seveda pa so za kaj takšnega potrebni voditelji ali vsaj novi voditelj. Andrej Bajuk se je, če uporabimo njegove besede, »umaknil iz političnega prostora«. Ni bilo čutiti, da bi rad sploh še kdaj prestopil vrata strankinih prostorov. »Novoslovenci« so še povsem na negotovem začetku. Če parafraziramo besedilo iz njihovega največkrat zasmehovanega plakata: Prava zgodba o uspehu se še ni začela pisati.